Ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Slovenija
Medtem ko se koalicija z Levico pogaja o možnem prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, smo za mnenje o tem vprašali zavarovalnice same. V Zavarovalnici Triglav so zapisali, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je zdravstveno varstvo, izjemno premišljeni, biti morajo plod splošnega konsenza vseh deležnikov, saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic tako za zdravstveni sistem kot posameznike.
Potem ko je vlada izračunala, da bi z ukinitvijo sistema dodatnega zavarovanja morali v proračunu pokriti vrzel, globoko 150 milijonov evrov, še ni jasno, kakšni so izidi današnjih pogovorov o tem z Levico, ki ukinitev tega zavarovanja pogojuje s podporo državnemu proračunu za naslednji dve leti. Ministrstvo za zdravje naj bi v pripombah na predlog Levice opozorilo na več tveganj, tudi na obremenitev delovno aktivnih. Čeprav se v koaliciji strinjajo s prenosom dopolnilnega zavarovanja v obvezno, pa je minister za zdravje Aleš Šabeder že večkrat poudaril, da mora biti odločitev v zvezi s tem strokovna in je zato ni mogoče sprejeti v enem mesecu. Podobno so nam danes zatrdili tudi v Triglav, Zdravstveni zavarovalnici. Zapisali so, da podpirajo reformo, ki bo zagotovila dolgoročno finančno vzdržen sistem za vse prebivalce Slovenije in hkrati nagovorila problematiko demografskih sprememb, ki pod vprašaj postavljajo dostopnost zdravstvenih storitev. Pri tem potrebujemo tudi boljši nadzor nad stroški in mehanizme, ki spodbujajo tudi posameznikovo skrb za lastno zdravje, so še zapisali v Triglavu. Verjamejo pa, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, izjemno premišljeni in plod širšega konsenza. Na tej točki so v zavarovalnici spomnili na analizo zdravstvenega sistema v Sloveniji, ki so jo pripravili strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in je pokazala, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ščiti ljudi pred negativnimi učinki doplačil, da so administrativni stroški glede na mednarodne standarde nizki, in da si premije lahko privošči večina prebivalstva. S tem dopolnilno zavarovanje omogoča javnemu sektorju prenos stroškov na zasebni sektor. Po mnenju Triglava ne gre tudi spregledati opozorila, da bi opustitev dopolnilnega zavarovanja lahko ogrozila fiskalno vzdržnost. V Triglavu še poudarjajo, da obstoječi sistem vključuje pomembno varovalko za socialno ogrožene, ki jim doplačila krije država.
Opozicija je do idej o spremembah zdravstvenega zavarovanja prav tako kritična. Jelka Godec, SDS, je v oddaji Pogovor o o potezi Levice dejala. »Iščejo zase korist, delajo pa populistično.«
Jožef Horvat, Nsi: »Zastrupljajo ljudi, ki takim idejam nasedejo. Mi nimamo urejenega zavarovalniškega sistema za naše zdravje.«
Levica bi namreč prek 500 milijonov evrov namesto z dopolnilnim zavarovanjem zbrala z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. Minister za zdravje Aleš Šabeder je že opozoril, da s tem obremenjujejo le aktivno prebivalstvo ter da bo treba pri izračunih upoštevati tudi ohlajanje gospodarstva ter demografijo. Tudi Zmago Jelinčič, SNS, je bil oster. »To je svinjarija, kajti Levica je navajena, da tolče po tistih, ki delajo, služijo in pomaga tistim, ki nočejo delati, so lenuhi in iščejo lažje poti do denarja. Pravzaprav so to njihovi volivci.«
V Levici želijo, da predlog zakona do konca meseca s koalicijo uskladijo in vložijo v parlamentarni postopek, s tem pa tudi pogojujejo podporo proračunu za prihodnji dve leti. Po mnenju Godčeve je to predstava za javnost, saj glasovi Levice za sprejem proračuna niso potrebni.
