Katja Simić: Tekočina in gibanje sta po novem na vrhu prehranske piramide.

Slovenija | 23.08.2019, 10:43 Nataša Ličen

Sodobni čas z množico informacij številne bega. Kaj je prav, kaj narobe? Katerim prehrambenim priporočilom slediti, kaj pa so le trenutne modne muhe? V ozadju priporočil in izpostavljenih smernic so lahko tudi interesi pridelovalcev industrijske hrane ali kaj drugega.

Katja Simić, diplomirana dietetičarka in ustanoviteljica portala Dietetik priporoča je v Svetovalnici za naš radio povedala: »Priznam, da sem v svet dietetike vstopila po naključju, pri tridesetih sem bila operirana zaradi žolčnih kamnov in takrat sem se začela resneje zanimati za prehrano. Potreba po preprostih prehranskih nasvetih je velika, strokovnih in reklamnih nasvetov je ogromno, ljudi marsikaj zmede. Zato je potreba po enostavnejših, a preverjenih nasvetih strokovnjakov, o pravi in zdravi izbiri hrane, velika in zelo zaželena.«

Prehranska piramida se spreminja

"Prehranska veda je živa, veliko je raziskovanja. V določenih državah jo grafično prikažejo kot prehranski krožnik. Pravila veljajo za recimo 90 odstotkov ljudi, toda vedno so izjeme. Nekateri ljudje imajo specifične potrebe, ko je treba prehranske smernice prilagoditi njihovim individualnim navadam, stilu življenja, aktivnostim, tudi zdravstvenemu stanju. Nekateri si s pretiravanjem v eno smer pri izbiri hrane ali posameznih živil ustvarijo strah in dodaten stres, na hrano gledajo kot na sovražnika.«

Hrana je naša energija, ki jo organizem potrebuje za delovanje. Je nujno potrebna in je naš prijatelj, v njej moramo uživati.

Beremo ali poslušamo, česa ne smemo, ne najdemo pa zamenjav

»Organizem mora dobiti potrebna hranila. Če se določeni hrani odpovemo, moramo razmisliti o nadomestilih. Hrano ne smemo izbirati samo po tem, kaj nam je dobro, ampak širše, kaj je dobro in koristno za organizem. Sicer bi predvidevam večinoma jedli samo sladko in slano. Preventivno spreminjajmo svoje navade, baza naj bo zdrava in s tem naredimo veliko za svojo prihodnost in starost. Prehranska piramida je povsem na dnu dobila vodo, tekočina, ki je dobra, so tudi nesladkani čaji in podobno. Vsak dan naj bi se gibali, zaužili svežo sadje in zelenjavo, ki naj bi jo uživali vsaj v treh obrokih. Piramida se potem zožuje, ko pridemo do žit, sem sodijo tudi različne kaše, na slednje kar pozabljamo, pa ni treba posegati po žitih iz tretjega sveta, ne pozabimo na domače sorte, recimo ajdo. Še višje v prehranski piramidi so bazni izdelki, meso, mleko, jajca in povsem na vrhu še vedno slaščice.«

Slabe navade spremenimo v dobre

»Tega se lotimo postopoma, približno po mesecu dni vztrajnosti se to zgodi. Tudi s starostjo se brbončice spreminjajo, slina je drugačna in podobno, zato je recimo otrokom grenko resnično težko pojesti, saj izraziteje občutijo ta okus. Tudi spanje in čim manj stresno življenje sta pomembna. Lahko se zdravo prehranjujemo in vse delamo prav, toda če nismo kos stresu, se bo to kazalo tudi pri počutju in zdravju. Otrok ne je mesa, slišim pogosto. Treba je potem najti kakovostno nadomestilo. Lahko mu pripravimo jed, v kateri se meso prikrije. Bodimo izvirni. So načini. Torej, otrok potrebuje tudi hranila, ki so v mesu, če mu do mesa ni, moramo poiskati nadomestila, živila, kjer so podobna hranila, da se otrok lahko normalno razvija. Svetujem tudi pripravo tedenskega jedilnika, vnaprej razmislimo o možnih zdravih obrokih, ki jih bomo pripravljali čez teden, tudi s tem se lahko izognemo skušnjavam po hitrih in industrijsko pripravljenih hitrih obrokih in sladkih prigrizkih.«