Na hrvaškem slovesnosti ob operaciji Nevihta, ki je končala vojno

05.08.2019, 15:00 Andrej Šinko

Na Hrvaškem obeležujejo dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ob 24. obletnici vojaške operacije Nevihta. Z njo se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem, država pa si je povrnila približno petino ozemlja. Hrvaški politični vrh je že zjutraj v Kninu položil venec k spomeniku žrtvam, sledili pa sta slovesnost in osrednja sveta maša. V Srbiji sicer poudarjajo, da je bila Nevihta zločinska operacija etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja.

Med operacijo Nevihta, ki se je začela 4. avgusta, so hrvaške sile v vsega 84 urah osvobodile skoraj petino ozemlja, ki je bilo tedaj pod nadzorom srbskih upornikov. Pri tem je umrlo 238 hrvaških vojakov.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič je na slovesnosti poudarila, da je treba gledati naprej. Hrvaška mora po njenih postati država blaginje in svobode, v kateri sta vrednoti življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube ter prepiri, ki prinašajo brezup in delitve.

Premier Andrej Plenković pa je dodal, da je bila operacija Nevihta preobrat v hrvaški zgodovini in da bi morali Hrvati iz te akcije črpati samozavest in optimizem. »Operacija Nevihta je bila vrhunec naporov hrvaškega naroda do končne zmage v vojni za domovino. Zato se s ponosom spominjamo vseh hrvaških herojev, ki so izgubili življenja za največjo zmago v hrvaški zgodovini. Sicer z žalostjo, ker niso z nami.«

Plenković je poudaril še, da je njihova dolžnost, da mladim posredujejo sporočilo, »da nikoli ne pozabijo, kar so Hrvati uspeli doseči s svojo enotnostjo v devetdesetih letih«. »Naši otroci morajo vedeti, da če ne bi bilo operacije Nevihta bi bila Hrvaška danes povsem drugačna. Ne bi bila cela, ne bi bilo avtoceste Zagreb – Split, ne bi uživali v lepotah Plitvičkih jezer, članstvo v NATU in Evropski uniji pa bi bilo oddaljeno. Operacija Nevihta je to spremenila,« je dejal Plenković.

V zahvalo za milost in žrtve vojne je opoldne v kninski cerkvi, posvečeni Mariji, sveto mašo ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval predsednik hrvaške škofovske konference in zadarski nadškof Želimir Puljić. Ta je poudaril pomen molitve rožnega venca in zaupanja v Marijo, ki jim je v času vojne naklonila veliko milosti.

Nadškof Puljić je pri tem omenil številne preživele in oblikovanje lastne države. Zato se je po njegovih besedah treba zahvaljevati. »Naši ljudje so začutili pomoč in zaščito Marije v času turških vpadov v petnajstem in šestnajstem stoletju … Prav tako je Gospa ščitila ljudi v težkem obdobju komunizma in fašizma, ideologijah, ki sta ostro nasprotovali veri v Boga, pa tudi med domovinsko vojno. Marija pa je pomagala tudi v drugih katastrofah, kot so kuga in kolera, lakota, potresi, nevihte in brodolomi.«

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, pa v Srbiji danes žalujejo, saj, kot trdijo oblasti v Beogradu, naj bi med operacijo umrlo 2000 Srbov, več kot 250 tisoč pa naj bi bilo pregnanih s hrvaškega ozemlja.