Lahovnik: V Sloveniji imamo invaliden sistem zdravstvenega zavarovanja
Slovenija |
Kaj imajo skupnega prodajalci bureka v Ljubljani in največje zdravstvene zavarovalnice v Sloveniji? Za zdaj še nič. Prve je pred leti preganjala agencija za varstvo konkurence, saj jih je osumila usklajenega delovanja. Ob napovedanih dražitvah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se še ni zganila, čeprav gre po besedah ekonomista dr. Mateja Lahovnika za bistveno močnejši javni interes.
Bo Vzajemni in Triglavu sledila še Adriatic Slovenica?
V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje nudijo pri Vzajemni, Triglavu in Adriatic Slovenici. "Gre za klasično oligopolno tržno strukturo," pojasnjuje dr. Lahovnik. V Vzajemni in Triglavu so z razgrnitvijo svojih načrtov v počitniškem času poskrbeli za dodaten dvig temperatur - jeseni nameravajo zvišati mesečno premijo dopolnilnega zavarovanja. V Adriatic Slovenici se za to še niso odločili. "Presenečen bom, če jima v prihodnjih tednih ne bodo sledili še v tretji največji zavarovalnici v državi."
Pojasnila niso prepričljiva
Da se prilagajajo gibanju cen v zdravstvu, pojasnjujejo v Vzajemni in Triglavu. Dr. Lahovnika niso prepričali. Kot je dodal, so podali precej pavšalen razlog. "Mislim, da bi morali zelo natančno utemeljiti, kateri stroški in za koliko so se zvišali. Tako bi dobili tudi legitimnost za dvig mesečne premije."
Agencija za varstvo konkurence bi morala prepoznati javni interes
Dr. Lahovnik upa, da bo pristojna agencija le prepoznala javni interes in preverila sum usklajenega delovanja, ki bi bilo lahko v nasprotju s tržnimi pravili konkurence. "Če gre za stroškovne razloge, je dvig upravičen. Če gre samo za povečevanje dobičkov, o upravičenem dvigu ne moremo govoriti," je jasen dr. Lahovnik.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je pri nas na nek način obvezno
Če bi višja mesečna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla boljše storitve plačnikom, dražitev verjetno ne bi dvignila toliko prahu. A dr. Lahovnik se boji, da se to ne bo zgodilo, kar pripisuje neučinkovitosti samega sistema. "V Sloveniji imamo invaliden sistem. Obvezno zdravstveno zavarovanje vseh storitev ne krije v celoti. Imamo pa tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je načeloma prostovoljno, a če se ne odločiš zanj, si izpostavljen velikemu tveganju. Tako je tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje na nek način obvezno, če se obnašamo racionalno." Na udaru so lahko predvsem starejši. "Če pride do neke operacije ali zdravstvenega posega, ki ni v celoti krit, in nimaš dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je to lahko za posameznika zelo velik strošek. Temu se velja izogibati," še poudarja dr. Lahovnik.
