Mateja F. Novljan
Marko Zupan
Tanja Dominko

Profesor Novak meni, da bi pobudo pri ustanovitvi pokrajin morala prevzeti predsednik Pahor in državni svet

05.08.2019, 10:35

Letos mineva 25 let od reforme na področju lokalne samouprave. Kot poudarjajo mnogi, je prvi del s tem, ko smo dobili več manjših občin uspel, nadaljevanja, da bi dobili pokrajine pa kar ni na vidiku. Z novimi poskusi naj bi začenjal predsednik republike Borut Pahor. Na to se je odzval profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak.

Ustava v 143-tem členu piše o pokrajinah. Kot poudarja Novak v komentarju na portalu IUS-INFO vedno ko svojim študentom predava o kakšnem poglavju iz slovenske Ustave in beseda nanese na lokalno samoupravo, s cmokom v grlu ugotovijo, da je 143. člen mrtva črka na papirju, saj pokrajine še niso zaživele v dejanskem življenju. »Na ta trenutek čakamo zdaj že 28 let,« je zapisal. Pokrajine zanj niso le nek administrativni ukrep, nekakšno birokratsko risanje meje, oblikovanje pokrajinskih organov in določitev njihovih pristojnosti. »So več kot to: preizkus zrelosti in državnotvornosti našega naroda. Simbolni vidik tega je seveda tisti najgloblji, saj sega v »dušo« nekega naroda in priča o tem, ali smo (še) zmožni enotnosti, tako da se dogovorimo o takšni celoviti ureditvi,« je zapisal. Nadalje poudarja, da je potrebno pri uveljavljenju pokrajin iti »od spodaj navzgor«, da se ne posega s šestilom in ravnilom, torej »nasilno« v obstoječo strukturo, temveč se gradi na konceptu mestnih občin, ki so se že dodobra uveljavile v slabih treh desetletjih našega obstoja.

Novak ocenjuje, da mora priti do vsesplošnega konsenza oziroma se temu čimbolj približati. »Z vsemi rešitvami ne bodo nikoli prav vsi zadovoljni, a treba je najti najbolj optimalno različico, saj naj bi veljala za daljše obdobje. Brez politike in vlade gotovo ne bo šlo, toda prav je, da se debata skuša ogniti strankarskim konfliktom. Realno jih je pričakovati, saj ljudje tudi svoje lokalne interese pogosto uveljavljajo prek strank, ker so te politično zelo učinkovite. Predvideti je torej treba, kako se bodo ti konflikti premagovali,« je zapisal profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze Marko Novak in razmišljanje sklenil z besedami: »Pri določanju števila pokrajin se zdi ideja vezanosti na mestne občine dobra. A pogrešam povezavo s t. i. historičnimi deželami, ki so se pri nas pričele razvijati že vse od poznega srednjega veka naprej in so dodobra zaznamovale našo kolektivno zavest. Nujna bo torej udeležba zgodovinske stroke, da se pokrajine navežejo na svoje zgodovinske korenine. To je tako očitno, da ne dvomim, da so zgodovinarji že pomembno vključeni v skupino strokovnjakov.«

Vir: IUS-INFO

Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc) Rok Gregorčič, Tadej Pagon, Janez Pavel Šuštar, Janez Meglen (photo: Rok Mihevc)

Cerkev v Sloveniji dobila štiri nove duhovnike

»Vsak nov duhovnik je za Cerkev vir veselja in znamenje upanja, da nam Gospod daje duhovnih poklicev in da so še tisti, ki slišijo Božje povabilo in nanj odgovorijo,« pravi predsednik Slovenske ...

Osrednja drzavna proslava na predvecer dneva drzavnosti. Predsednik republike Borut Pahor. (photo: Jure Makovec/STA) Osrednja drzavna proslava na predvecer dneva drzavnosti. Predsednik republike Borut Pahor. (photo: Jure Makovec/STA)

Slovenci obeležujemo dan državnosti

Praznujemo dan državnosti. Osrednja slovesnost ob prazniku je bila sinoči na ljubljanskem Kongresnem trgu. Pred proslavo sta potekali slavnostni seji državnega zbora in državnega sveta, predsednik ...

Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc) Novomašniki 2022 (photo: Rok Mihevc)

To so letošnji novomašniki

V Sloveniji imamo letos štiri novomašnike, trije so iz ljubljanske nadškofije, eden pa iz novomeške škofije. To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako so slišali ...

Gostje oddaje Pogovor o (photo: Rok Mihevc) Gostje oddaje Pogovor o (photo: Rok Mihevc)

Štirje so se odločili

Praznik svetih Petra in Pavla je pri nas običajno dan duhovniških posvečenj. Pri nas so ga letos prejeli Janez Pavel Šuštar, Tadej Pagon, Janez Meglen in Rok Gregorčič.