Neposlušnost vrhovnega sodnika kaznovana z zagovorom pred etično komisijo
To poletje odmeva zgodba o pritiskih na vrhovnega sodnika Jana Zobca. Ta je s svojimi kolumnami in udeležbo na seji parlamentarnega odbora za pravosodje ujezil predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Zoper Zobca je sprožil postopek pred etično komisijo. Ker sodnike imenuje državni zbor, Zobec za razliko od Florjančiča ne vidi težave pri sodelovanju na zasedanju delovnih teles v hramu demokracije.
Spomladi je takratna predsednica odbora za pravosodje Iva Dimic Zobca povabila na sejo, na kateri so na predlog SDS razpravljali o zlorabah v pravosodju ter vplivih na neodvisne sodne odločitve v primerih Novič, Kangler, Patria in Janša. Vabilo je prejel tudi predsednik Florjančič, a je udeležbo zavrni, hkrati je sodelovanje prepovedal Zobcu. »Tudi sodnike na koncu potrjuje državni zbor, ustavne sodnike voli državni zbor. In državni zbor verjetno kdaj lahko upravičeno zanima, kaj se dogaja v sodstvu in ali je treba v mejah svojiih zakonodajnih pristojnosti ukrepati, ukrepati s sprejemom takšnega ali drugačnega zakona, skratka odzvati se na družbeno stvarnost, katere del je tudi delovanje ostalih vej oblasti. Tudi sodstvo je del družbene stvarnosti, na katero se mora zakonodajalec odzivati, in na to ta gospod (razlaga novinarja: Damijan Florjančič) pozablja. To je spregledal,« je za Radio Ognjišče dejal vrhovni sodnik Zobec. Sam ne vidi težave s svojo udeležbo na seji, vidi pa jo, če na glasovanje o kandidatu za sodnika vrhovnega sodišča pride v državni zbor predsednik, ki mimo sodnega sveta predlaga svojega kandidata. »To pa je preseganje pristojnosti, tukaj gre za kršitev neodvisnosti nekega organa - sodnega sveta. In vmešavanje v neko drugo oblast, oblast državnega zbora, ki le potrjuje, ne pa izbira, kar bi želel doseči predsednik.«
Vrhovno sodnico Barbaro Zobec čudi, da je nekdo, ki je bil s funkcije uradnika na ministrstvu za pravosodje izvoljen na mesto vrhovnega sodnika, kritičen do potez Zobca. Ob tem je omenila številna sporna imenovanja. »Prejšnji vodja službe za odnose z javnostjo na vrhovnem sodišču se je iz kvote SD-ja zavihtel na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje, medtem ko je prejšnja državna sekretarka na tem ministrstvu prišla na njegovo mesto, torej za vodjo oddelka za stike z javnostjo na vrhovnem sodišču. Presodite, ali je to v redu ali ne. Sama imam glede tega zadnjega resne pomisleke.«
»Nekdo, ki na hierarhičnem vrhu obvladuje druge kolege sodnike, si prizadeva vzpostaviti preživelo, za nekdanje totalitarne čase značilno piramidalno strukturo, kjer bi nek šef poveljeval sodnikom. To je povsem nezdružljivo z neodvisnostjo sodnika,« pa je za Radio Ognjišče dodal Zobec.
