Droge
Filipini v vojni proti drogam
Svet Andrej Šinko
V vojni proti drogam na Filipinih je po uradnih podatkih umrlo približno 6000 ljudi, samo v zadnjega pol leta pa več kot 1600. V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da je število žrtev preseglo 27.000. Svet združenih narodov za človekove pravice je zato potrdil resolucijo, v kateri zahteva preiskavo.
Resolucijo o preiskavi, ki jo je predlagala Islandija je podprlo 18 držav, 14 jih je bilo proti, 15 pa se jih je vzdržalo. Komisariat Združenih narodov za človekove pravice pa ima zdaj leto dni časa, da pripravi poročilo o dogajanju.
Številne azijske države imajo ničelno toleranco do drog in je tako za posedovanje različnih prepovedanih substanc zagrožen večletni zapor, za trgovanje pa celo smrtna kazen. Takšne kazni poznajo na Tajskem, v Maleziji, v Bruneju, na Filipinih pa je aktualni predsednik šel še korak naprej in napovedal vojno drogam.
Številni prekupčevalci oziroma pripadniki kriminalnih skupin tako umrejo med posredovanjem oblasti. Organizacije za zaščito človekovih pravic jih zato obtožujejo kršenja človekovih pravic. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte pa na to odgovarja: »Na žalost moram poslušati številne zagovornike človekovih pravic in nekatere voditelje, ki pozivajo, da naj drugače ravnamo v boju proti prekupčevanju in uporabi drog, tej družbeni rani. Če mislite, da me bodo prepričali ti protesti, se močno motite. Vaša skrb so človekove pravice, moje pa človeška življenja.«
Oblasti so resolucijo označile kot žalitev za Filipine in sporočile, da ne bo oslabila zaveze vlade, ki da javnost varuje pred zločinom. Ob tem so dodale, da je resolucija precej odmaknjena od realnosti.
V njej sicer Združeni narodi filipinske oblasti pozivajo, da naj sodelujejo z mednarodno skupnostjo in se vzdržijo vseh dejanj zastraševanja ali maščevanja. Prav tako pa je mednarodna skupnost izrazila skrb zaradi usmrtitev, prisilnih izginotij, samovoljnih aretacij in pridržanj.
