Državni zbor, poslanci
Pikalova novela potrjena, usoda zakona morda še v rokah svetnikov
Državni zbor je z 42 glasovi za in 36 proti potrdil predlagano novelo zakona o financiranju izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Po noveli bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela ne bo financirala. Minister Jernej Pikalo je zadovoljen, starši razočarani.
Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer kvoruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za.
V Levici so to, kako bodo glasovali, razkrili šele tik pred samim glasovanjem. Po besedah Mihe Kordiša novelo podpirajo, ker položaja zasebnih šol ne izboljšuje. Mnenja so namreč, naj bo javni denar namenjen le za javne šole.
Takšno glasovanje je večjem delu napovedovala tudi dopoldanska razprava, ki sicer ni prinesla zbližanja stališč med podporniki in nasprotniki novele. V njej so namreč poslanci SDS, NSi in SMC opozarjali, da novela ne sledi odločbi ustavnega sodišča iz leta 2014, medtem ko so bili poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB nasprotnega mnenja.
Tomaž Lisec (SDS) je tako opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Po mnenju Gregorja Periča (SMC) je predlog, ki je bil potrjen, "daleč od tistega, kar bi morali narediti". "Če je ustavno sodišče reklo, da je 85 odstotkov tistega, kar se daje zasebnim šolam, premalo, potem mi danes ne moremo pristati na zakon, ki daje še manj," je dodal Igor Zorčič (SMC).
Jožef Horvat (NSi) je izrazil prepričanje, da pri vsem skupaj ne gre za vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol ali tistih 0,84 odstotka učencev, ki jih obiskujejo, prav tako ne za 300.000 evrov, s katerimi bi dodatno obremenili proračun, ampak za problem pravne države.
Aljaž Kovačič (LMŠ) je ocenil, da odločba očitno ni tako enostavna in jasna, kot kdo misli, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena".
Maša Kociper (SAB) je izrazila upanje, da bo vložena še ena ustavna presoja, da bo lahko ustavno sodišče še enkrat povedalo, kako financirati zasebne šole.
Poslanec SD Marko Koprivc je menil, da je predlog novele dober in da sledi odločbi ustavnega sodišča.
"Predlog ni idealen, a imamo pač, kar imamo, zato bomo predlog v poslanski skupini DeSUS podprli," je napovedal Jurij Lep.
Minister za izobraževanje Pikalo je bil po potrditvi novele zadovoljen. Zaveda se, da bo lahko zakon deležen ustavne presoje, kar se mu zdi normalni del političnega procesa, kot tudi, da lahko državni svet nanj izglasuje veto. A, kot je dejal po potrditvi zakona, se pri vetu karte delijo na novo, poleg tega je treba počakati, ali bo sploh vložen.
V Civilni iniciativi Združeni starši so po besedah njenega predstavnika Marka Balažica razočarani. Če bi določbe zakona začele veljati, bi namreč to po njegovih besedah to pomenilo, da bodo zasebne šole postale elitne. Šolnina se bo namreč samo za javnoveljavni program po njihovih izračunih dvignila za dvainpolkrat. "Temu je treba prišteti še nadstandarden program in ostale stroške. Prepričani smo, da si marsikatera družina tega več ne bo mogla privoščiti," je dejal.
Glasovanje je bilo sicer po njegovi oceni prvi pravi preizkus vlade Marjana Šarca. Pri tem izjave, "da naj starši iščejo pravico na sodišču in da je bolj pomembno preživetje koalicije", po njegovih besedah kažejo na to, da je premier "za lastno politično preživetje povozil vse temeljne pravne države". Med drugim upa, da bo državni svet na zakon izglasoval veto in da bo ta padel v ponovnem potrjevanju v DZ.
V noveli je določeno, da začne veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. septembra. A se financiranje, ki bo po opozorilih zasebnih osnovnih šol nižje, ne bo spremenilo takoj. V prehodnih določbah je namreč določeno, da se za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v novem šolskem letu, in za tiste, ki jih že obiskujejo, do zaključka šolanja financiranje ne spremeni (velja torej 85-odstotno javno financiranje obeh delov programa). Nov način financiranja pa bo veljal za tiste, ki bodo zasebne osnovne šole začeli obiskovati v šolskem letu 2020/2021 ali pozneje.
