Radio Ognjišče
Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Helena KrižnikHelena Križnik

Prošnjo za finančna sredstva morajo napisati v angleščini

Slovenija Marta Jerebič

Do anglizacije ne prihaja samo na slovenskih univerzah pri predavanjih, ampak tudi na področju raziskovalne dejavnosti. Raziskovalci morajo celo prošnje za finančna sredstva za raziskave napisati v angleščini.

Agencija za raziskovalno dejavnost raziskovalcem in znanstvenikom reže zelo tanko rezino raziskovalnega denarja in kruha, je v pogovoru za Radio Ognjišče opozoril jezikoslovec dr. Marko Jesenšek. »Ti gospodje, ki so v vrhu agencije, razmišljajo tako, da slovenščina ni potrebna v znanosti. Pravijo, da je tako ali tako potrebno objavljati v tujem jeziku. Slovenski raziskovalci, ki prosijo za slovenski davkoplačevalski denar za raziskovanje, so ocenjeni od tujih ocenjevalcev in zato naj celo ne samo razprave, ampak tudi prošnje, da dobijo ta sredstva, pišejo v angleškem jeziku. To je podoben nesramen, res nesramen primer izpodrinjanja polnofunkcijske vloge slovenskega jezika.«

Omenjena agencija predlaga spremembo zakona o znanstveni in raziskovalni dejavnosti, s katero bi uzakonili pisanje prošenj za finančna sredstva zgolj še v angleškem jeziku z razlago, da je to ceneje, da poenostavi in pohitri postopek. »In ko jim poskušaš kaj dopovedati, se v javnosti potem odzivajo na tak način, da ne veš, ali sploh še slovensko razumejo. Meni se včasih zdi, da bi jim bilo potrebno v angleščini napisati kakšno razlago, ker slovenskega jezika enostavno ne razumejo.«

Profesorji na fakultetah, raziskovalci in znanstveniki morajo imeti vsako leto določeno število objav v strokovnih publikacijah. Pri zbiranju točk in posledično pri finančnih sredstvih so prikrajšati tisti, ki svojih prispevkov zaradi samega področja raziskave ne morejo objavljati v tujem jeziku. Agencija namreč višje točkuje objave v tujem jeziku. »To je ena taka dodatna bližnjica do izpodrivanja slovenščine iz javnega življenja, predvsem iz znanosti.« Hkrati pa je lahko to tudi bližnjica do tega, da se oblast znebi do nje kritičnih raziskovalcev.

Več o izrivanju slovenščine z univerz pa na tej povezavi.

Slovenija

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica