Je nora gora, ali …

Slovenija 05. 07. 2019, 12:01 Nataša Ličen

Obisk gora se v zadnjih letih povečuje. Vse več je tudi reševanj v gorskem svetu. Gorski reševalci priskočijo na pomoč na težko dostopnih terenih. Običajno navdušeni gorniki in pohodniki krepko precenimo svoje telesne moči in usposobljenost za obisk hribov.

Začeti je treba postopoma, je v Svetovalnici dejal Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije: »V petnajstih minutah, če je treba, je dežurna ekipa s helikopterske baze na Brniku, na Triglavu.«

Nesreča se lahko zgodi vsakomur

»Razščistimo najprej neodgovornost in neizkušenost. Do nesreče prihaja tudi med izkušenimi in dobro opremljenimi. Do nesreče pač pride. Moramo pa narediti vse, da se ji lahko izognemo. Bodimo odgovorni in preverimo svojo usposobljenost. Treba je imeti znanje, si ga pridobiti, do česa vse lahko pride v gorah.«

Tujci so resnično problem v zadnjih letih

»Od kar je Slovenija na turističnem zemljevidu Evrope si tujci želijo obkljukati Postojnsko jamo, Bled in Triglav. Precenjujejo naše gore, zdijo se jim dosegljive. Naše gorske poti so tudi dobro označene, odlično markirane, poti zavarovane s klini, jeklenicami, in tudi to jih zavede ter pritegne, da se poti lotijo sami. Modro je najeti gorskega vodnik, že zaradi svoje varnosti.«

 

V visokogorje le z opremo

»Prva akcija GRS Kranjska Gora in PU Kranj so plakati z opozorili, kakšna je osnovna oprema za obisk visokogorja. Kranjskogorci so na začetku najbolj obiskanih poti, ko je bil še sneg, obesili dvojezične plakate o opremi. Številni obiskovalci so namreč sredi poti, ko je bil v gorah še sneg, obstali, niso mogli ne naprej, ne nazaj. Prav zdaj pa bo po vseh turističnih mestih na voljo tudi material o teh osnovnih opozorilih in priporočilih vedenja v gorah, ter kaj potrebujemo za v hribe. Hoje v hrib se seveda ne moremo učiti samo skozi prebrano publikacijo, potrebujemo izkušnje na terenu. Vsak, ki si želi obiskovanja gora, bi moral obiskati alpinistično šolo.«

»Ljudje hočemo po svoje, raziskovalni duh je prisoten predvsem pri tujcih. Ko prejmemo od njih klic, sploh ne vedo, kje so in od kod so začeli pot. Zajame jih noč, panika in seveda ker imamo danes vsi mobilni telefon, pokličemo gorske reševalce.«

Vrnimo se, dokler se še lahko, če ne vidimo poti naprej

»Veliko je primerov, ko bi lahko bivakirali, seveda, nekoliko bi jih zeblo ponoči, toda zjutraj bi preprosto nadaljevali pot in našli izhod z gora. Mnogokrat reševalci iščejo po več ur takšne planince in ko jih najdejo gredo planinci spat, reševalci pa na delo. Ne govorimo, da smo heroji, tega ne maram, smo pač prostovoljno na voljo za pomoč. Vemo, da so, če bi se tudi nam kaj zgodilo, ljudje, ki nam bodo prišli pomagat.«

V Nahrbtnik sodi baterijska svetilka, rokavice, kapa, osnovna prva pomoč, zavoj magnezija, alufolija, izrednega pomena je tekočina, … . »Kaj pomeni ta skromna teža naštetih stvari v primerjavi z nekaj odvečnimi kilogrami, ki jih tudi nosimo s seboj v hribe«, je hudomušno dejal Jani Bele.