Počitnikarji
FOTO: Zbogom Kalabrija, nasvidenje Najina srebrna obala!
Radijski utrip | 25.06.2019, 08:11 Tone Gorjup
Kalabrija, kjer smo preživljali 17. radijske počitnice, bo ostala nepozabno zapisana v srca počitnikarjev, ki smo preživljali dneve v tem delu Italije. Tisto, kar so nam pripovedovali v začetku, da je nebrušen diamant, ki očara z gostoljubjem, lepoto, kulinariko in tradicijo, se je potrdilo. Naše dneve je napolnjevala še drugačna vsebina od evharističnih srečanj do večernih dogodkov, kjer je izstopala radijska telenovela Najina srebrna obala. Predvsem je bilo pomembno druženje, sklepanje novih prijateljstev in čas, ki smo ga delili z drugimi, obenem pa našli trenutke miru, tihote in srečanja s samim seboj. Sinoči smo se srečno vrnili domov. Zato Bogu hvala in vsem, ki so poskrbeli za nepozabne dneve: od urednika Francija Trstenjaka, ki je v sodelovanju s Kompasom oblikoval in izpeljal počitniški program, do voznikov avtobusov, ki so poskrbeli za varno pot tja in nazaj, saj bi brez njih ostali doma.
Tudi pot domov, na katero smo krenili v nedeljskem jutru, nas je polnila z novimi doživetji. 'Vrniti se po drugi poti' je tudi v počitniškem smislu nadvse koristno. Krenili smo proti peti italijanskega škornja in zatem sledili obali Jadranskega morja od Baria do Trsta. Pred nami se je razkrila Italija kot nadvse rodovitna dežela. Številni nasadi oljk, agrumov, celo riževa polja v severni Kalabriji in Bazilikati, pa vinogradi in bolj ko se bližamo domu več je podobnosti s Slovenijo: vinogradi, žitna polja, ki so večinoma že požeta, koruza, sončnice …
Na poti domov smo obiskali še dve duhovni središči, kamor se zgrinjajo množice vernikov, romarjev in tudi turistov. V bližini mesta Foggi se nahaja svetišče Kronane Device Marije, ki ima sodoben videz, saj je današnjo podobo dobilo sredi prejšnjega stoletja. Na tem kraju se je pred koncem srednjega veka prikazala Marija in podobno kot na naši Sveti gori naročila, naj jo prosijo milosti. Tako kot se verniki iz Lurda ne vračajo brez lurške vode, smo v tem svetišču po nedeljski maši lahko dobili čudežno olje, s katerim se lahko pokrižamo v posebnih trenutkih življenja.
Drugo svetišče, ki smo ga obiskali in v njem praznovali rojstvo Janeza Krstnika, se nahaja že pri Padski nižini, nekje med Raveno in Benetkami. Tukaj so se v 6. stoletju naselili benediktinci in čeprav sta romanska cerkev z mogočnim zvonikom in samostan opuščena, je kraj sredi polj in vinogradov ob našem prihodu oživel. S sveto mašo smo se zahvalili drug za drugega, za počitniške dneve, za milosti, ki smo jih prejeli …
Ko smo se s počitnikarji pogovarjali, kako je bilo, nihče ni pozabil na hrano. Vsega v izobilju, predvsem pa domača kalabrijska kuhinja. Si predstavljate odprti bar na prostem, pa ne tako, da prideš in vzameš, kar želiš. Stopiš v nekak kuhinjski vrt na prostem. Kuharji stojijo vsak ob svoji mizi, štedilniku ali pečici, pripravljajo hrano in ko se odločaš, kaj bi, prijazno povabijo bliže … Veliko zelenjave, bogata ponudba rib in drugih morskih dobrot izvrstna, ne manjka 'pašte' in sira vseh vrst ... Tudi mesa ni manjkalo od kotletov do praženih jetrc, do pršuta in še česa. In za žejo je bilo poskrbljeno, saj je vino teklo kakor v potokih … Tudi na sladice in sadje niso pozabili.
Na plaži si lahko vsak trenutek prišel do svojega ležalnika in senčnika. Morje ravno prav toplo, plaža peščena … Predvsem pa so bili nepozabni večeri. Prvega smo oblikovali vsi, saj se je na odru amfiteatra zvrstilo staro in mlado iz vseh avtobusov. Vsak večer, razen prazničnega četrtka, je obogatila radijska telenovela Najina srebrna obala, ki jo je na pobudo Marjana pripravil Dario Žvrga. Glavni liki, Jure, Urša in Lidija, so vztrajali od začetka do konca, drugi igralci so prišli iz vrst občinstva; ob koncu se je predstavila še 'alternacija' … Bo sledila nova serija? Zagotovo! Kdaj in Kje pa ve samo ...