Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

Slovenija | 20.06.2019, 14:45

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

V prvih petih mesecih leta 2018 so v BiH registrirali 5130 migrantov, v enakem letošnjem obdobju pa 8198. Junija je doslej v državo nezakonito vstopilo že približno 1000 ljudi. Migrantom iz Pakistana in Bangladeša po številčnosti letos sledijo tisti iz Sirije, Iraka, Afganistana, Alžirije, Maroka in Indije. V BiH so trije večji migrantski kampi, za katere skrbi Urad Združenih narodov za migracije. Med obiskom na povabilo Slovenske Karitas v sklopu projekta MIND, ki ga financirata Evropska komisija in ministrstvo za zunanje zadeve, smo s pomočjo Dijane Muzičke iz Karitas BiH spoznali kamp blizu Sarajeva, kjer je nastanjenih od 600 do 800 migrantov. »Karitas BiH od lanskega leta dela z migranti v štirih kampih v sodelovanju s škofijskimi karitas. V unsko-sanskem kantonu imamo v kampu pralnico. Ta dela pet dni v tednu, kar bomo sedaj zaradi povečanega števila migrantov spremenili in bomo delali šest dni. Gre za največji kamp v BiH. Tukaj je več kot 2000 ljudi iz različnih krajev. V ostalih treh kampih Karitas pomaga pri delitvi hrane in pri skrbi za higieno. V kampu Ušivak imamo distribucijo higienskih pripomočkov enkrat na mesec. V Delijašu razdeljujemo v glavnem sadje, zelenjavo, kavo, čaj in sladkarije za otroke. V Salakovcu preko Karitas Mostar skrbimo za otroke do dveh let, za plenice in otroško hrano za malčke, ki ne morejo jesti hrane, ki jo priskrbi Rdeči križ.«

Na vprašanje, koliko migrantov dejansko pride v državo, nam je sogovornica dejala, da lahko postrežejo zgolj z uradnimi številkami službe za odnose s tujci, o tem, koliko jih prejmejo kampi, pa dodala: »V vseh kampih je prehajanje migrantov zelo pogosto. Nenehno prihajajo, odhajajo in se izmenjujejo. Skoraj nikoli to niso isti ljudje. Zelo malo je takšnih, ki ostajajo dlje kot 10 ali 15 dni. V večini ostajajo ženske z otroki in osebe, ki imajo zdravstvene težave, imajo težave z nogami ali s čim drugim.«

Država je glavna koordinatorica pomoči za migrante v BiH, ki pa jo na terenu izvajajo različne organizacije, prvenstveno so to Združeni narodi, vsi ostali jim, kolikor je mogoče, priskočijo na pomoč. Večinsko se pomoč financira s sredstvi Evropske unije, nam je povedala Muzička. Na vprašanje, od kod prihajajo ti ljudje, pa odgovorila: »Prihajajo večinoma iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Irana, Sirije, Maroka, prav tako so skupine iz Kazahstana in afriških držav, iz Rusije, Ukrajine. To so v glavnem države, ki se soočajo z vojnimi razmerami. Kakšne so njihove zgodbe? Povečini iščejo boljše življenje. Vsi ti so prehodili zelo dolgo pot, da bi si zagotovili boljše življenje. Večina jih beži ali pred vojno ali zaradi revščine. Trenutno so za nekaj časa obtičali v BiH.«

Letos tako v BiH prihajajo večinoma mlajši moški iz držav, kjer ni vojne. BiH doživljajo kot tranzitno državo, saj želijo nadaljevati pot v države Evropske unije. Kot razlog za odhod iz domovine navajajo slabo gospodarsko stanje, brezposelnost in nizke prihodke v svojih državah. Muzička je poudarila, da njihov cilj ni ne BiH, ne Hrvaška in ne Slovenija. »V BiH so zaradi spleta okoliščin glede na migrantsko pot, ki se je odprla v zadnjem času. Njim ni cilj Bosna in Hercegovina, prav tako ne Hrvaška, ne verjamem, da je Slovenija. Oni želijo v glavnem v Italijo, Nemčijo, Španijo in tako naprej. Vsi želijo čim prej iti naprej. Na žalost so meje zaprte, a vemo, da želijo dan za dnem prečkati to mejo. Ne zanima jih način. To pač želijo storiti. V migrantskih centrih se soočamo pogosto s stiskami tistih, ki jih države vrnejo. Gre za hude travme.«

O težavah, s katerimi se soočajo v kampih, nam je sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Dijana Muzička še povedala: »Prihaja do sporov med njimi, ki pa so v veliki meri vezani na njihovo revščino. Prihaja do kraj, sporov med posameznimi etničnimi skupinami. Uprave v kampih se trudijo, da jih ne dajo skupaj, a lahko rečem, da glede na število ljudi je tovrstnih primerov malo.«

Sogovornica nam je povedala, da se morajo vsi, ki pridejo v kamp in želijo tam koristiti usluge, registrirati preko službe za tujce. Po prijavi jih zdravniško pregledajo in dobijo neke vrste izkaznico, s katero lahko iz kampov prosto vstopijo ali izstopijo. Kampi so odprtega tipa. Na vprašanje, koliko jih je v zadnjem času prosilo za azil, nam je Dijana Muzička povedala: »Od teh več kot 27 tisoč, kolikor jih je vstopilo v državo, jih je približno 1500 izrazilo namero za azil, a le med 140 in 150 jih je dejansko šlo v ta postopek, ki pa traja zelo dolgo, približno eno leto.«

Dnevno v državo vstopi od 200 do 500 migrantov. Muzička je še dejala, da preko Karitas za soočanje z migrantsko krizo konstantno skrbi devet ljudi.