Matjaž Merljak
Marko Zupan
Alen Salihović
Nagrajenke USZS (foto: Matjaž Merljak)
Nagrajenke USZS

Nagrajene raziskovalke

05.07.2019, 23:01 Matjaž Merljak

Na jutrišnjem srečanju Dobrodošli doma v Radovljici bodo na strokovni konferenci predstavili tudi izbrane nagrajenke 17. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja zamejstva in izseljenstva.

Ljubezen gre skozi želodec

Vsako od nas odrašča z določenimi okusi iz okolja in ljudje, ki se preselijo, se k hrani iz otroštva vračajo, saj jih pomirja in jim vrača varnost, pravi magistrica Larisa Petrič. Dodaja, da narodna identiteta ni samo polka in potica. Naša sogovornica je raziskovala, kaj Slovencem v izseljenstvu pomeni dom skozi okus, kaj je za njih domača hrana, spomin na dom, kako je s pošiljanjem hrane v tujino, kako se kulinarika spreminja, ko se migrant odseli.

Larisa Petrič
Larisa Petrič © Matjaž Merljak
Za svojo magistrsko nalogo je prejela tretjo nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na nagradnem natečaju, katerega rezultate so objavili pred veliko nočjo. "Velika večina rojakov na prvo mesto pri domači hrani postavi govejo juho, nato pa krompir v vseh mogočih oblikah. Radi se poslužujejo kislih jedi (kislo zelje, kislo vino ...) in smo si v tem podobi s Poljaki in drugimi vzhodnoevropskimi narodi." Larisa Petrič je še dejala, da se veseli, da se etnologijo prepoznava kot vedo, ki lahko doprinese k raziskavam Slovencev v tujini in vseh običajev, ki nas delajo ljudi. Dodala je: "Rojaki se z domačo hrano tudi potolažijo in jim pomaga priti skozi težke trenutke."

Katja Urbančič
Katja Urbančič © Matjaž Merljak
56. Mladinski dan v San Justu

Katja Urbančič iz Buenos Airesa se je v diplomskem delu lotila pogleda na vsakoletno srečanje mladih skozi oči protokola. Mentorico mag. Miriam A. Giorgetti na univerzi de la Matanza je namreč zelo zanimalo življenje slovenske skupnosti. Dela se je lotila večplastno: z opazovanjem, anketami in intervjujem. Pogovarjala se je z Lojzetom Modicem, ki je bil v odboru za pripravo prvega mladinskega dne leta 1956. Mlade je spraševala, kaj jim pomeni to praznovanje in prišla je do ugotovitve, da jim tako kot nekdaj to zelo veliko pomeni. Mladinski dan je srečanje, na katerega se dolgo pripravljajo, sploh na športni del dneva. Prav tako tudi na mašo, s katero ga začnejo, pa tudi na popoldanski del. Mladim to ni le navada, običaj, ki ga ohranjajo od svojih staršev, ampak jim je najpomembnejši dan v letu, saj se radi družijo med seboj z mladimi iz drugih domov.

Eva-Maria Verhnjak-Pikalo
Eva-Maria Verhnjak-Pikalo © Matjaž Merljak
Pregled koroškega slovenstva v 20. stol.

Eva-Maria Verhnjak-Pikalo je v doktorskem delu predstavila podobo ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman. To je bila njena stara teta, 16 let so skupaj živeli v hiši in podarila ji je vse svoje rokopise ter vse, kar je vsa leta zbirala (časopisne članke, korespondenco ...) V svojih delih Milka Hartman opiše 20. stoletje - kako so živeli na podeželju, predvsem ženske. Od leta 1916, ko je nastala njena prva pesem, do gibanja Mladje, je bila edina, ki je pisala v slovenskem jeziku in edina, ki je izobraževala dekleta s podeželja v slovenskem jeziku in že zaradi tega ji gre veliko priznanje, kaj šele če k temu prištejemo njena ostala dela. Milka Hartman je bila zelo narodno zavedna, politično misleča in verna ženska, in vse to najdemo v njenih pesmih. Na odrih avstrijske Koroške se velikokrat slišijo njene pesmi, saj jih je tudi sama uglasbila. Gre za prvo znanstveno delo o Milki Hartman, z Mohorjevo družbo se dogovarja za izdajo.

Tamara Suligoj
Tamara Suligoj © Matjaž Merljak
Kar se govori, se ne piše

Tamara Suligoj je raziskovala rabo slovenščine v primeru prevajanja pri različnih ustanovah v Gorici. V Števerjanu biva že od rojstva in s slovenščino se srečuje v govorni in pisni obliki. Na enem od letakov slovenskega društva je odkrila napaka oz. nedoslednosti in nato je to področje podrobneje raziskala ter ugotovila, da se določene stvari iz govornega prenašajo v pisani jezik ter zaradi pomanjkanja časa in jezikovnih virov prihaja do napak. Po njenem mnenju se zamejski Slovenci zavedajo razlike, a bolj skrbijo za govorno plat jezika, ne pa tudi za pisano.

Prisluhnite oddaji Slovencem po svetu in domovini, kjer smo predstavili nagrajenke Uradovega nagradnega natečaja.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenci po svetu

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Slovenska zastava (photo: gov.si) Slovenska zastava (photo: gov.si)

V podporo vladi že 60 tisoč podpisov

Protivladni protestniki na kolesih so včeraj, že četrti petek zapored, zasedli več mest po Sloveniji. Drug del javnosti pa vladi izraža podporo. Koordinacija Združeni za Slovenijo je že pred časom ...

Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay) Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay)

Medijsko spodkopavanje reda in miru

Še danes me neprijetno spreleti srh, ko se spomnim na divjanje po ljubljanskih ulicah v času druge Janševe vlade. Slišal sem jih samo enkrat, pa še to z Nazorjeve ulice, ne povsem od blizu. Nisem ...

V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay) V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay)

Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj ...

Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan) Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan)

Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog

Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.