Kregar in Kernel: Za državo vzgajajmo z zgledom ne s pridigo

Oddaje 26. 06. 2025, 08:07 Maja Morela Čuk

Obeležujemo dan državnosti. Gre za praznik, ki nas spominja na zgodovinsko leto 1991, ko je Slovenija formalno razglasila svojo neodvisnost. Takrat so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti in Temeljno ustavno listino o samostojnosti, s čimer je Slovenija začela svojo pot kot suverena država. Dva dneva pozneje je Jugoslovanska armada prodrla čez naše državne meje in tako se je začela osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija ubranila suverenost. A dan državnosti ni le zgodovinski opomnik. Je tudi priložnost, da se vprašamo kakšen je naš odnos do domovine danes. Kaj nam pomeni pripadnost narodu in državi v svetu, ki spodbuja globalno identiteto? O tem smo spregovorili v Prazničnem jutru na Radiu Ognjišče z gostoma Heleno Kregar iz Društva katoliških pedagogov in profesorjem ter predavateljem Leonom Kerneljem.

Gosta sta spregovorila o pomenu domovine, vzgoji narodne zavesti in osebnih doživetjih iz časa osamosvojitve. »Na leto 1991 me vežejo močna čustva. Zaznamoval nas je prehod iz države, ki nam je bila vsiljena, v samostojno Slovenijo, o kateri smo dolgo sanjali,« je poudarila Helena Kregar.

Vzgoja narodne zavesti z zgledom, ne s pridigo

V ospredju pogovora je bila tudi vloga učiteljev pri vzgoji mladih za domovino. Učenci in dijaki in mladi odrasli odraščajo in se spoprijemajo s svetom, ki ceni odprtost in globalno povezanost, a prav zato še bolj potrebujejo občutek pripadnosti. Kot pravi Leon Krnelj: »Če učitelj pove svoje mnenje iskreno, brez izogibanja, ga mladi spoštujejo.« Po njegovih besedah živimo v času, ko imamo izjemno priložnost, da vzgajamo generacije z močno narodno zavestjo. Vsakoletna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine je primer dobre prakse, saj učitelji izmenjujejo ideje, kako vključiti domoljubje v vsak predmet, ne samo zgodovino, temveč tudi slovenščino, umetnost, celo šport. Helena Kregar izpostavlja pomen konference, kjer ozaveščajo učitelje, da ključ do uspeha ni pridiganje, temveč osebni zgled učiteljev, ki znajo v vsakdanji šolski resničnosti živeti svojo narodno zavest.

Ne učimo večvrednosti, temveč spoštovanje do svojega naroda in do drugih.

Domoljubje ni nacionalizem, je spoštovanje

V pogovoru ni šlo brez vprašanja, kje je meja med domoljubjem in nevarnostjo nacionalizma. »Moramo jasno razlikovati med zdravim domoljubjem in nacionalizmom. Ne učimo večvrednosti, temveč spoštovanje do svojega naroda in do drugih,« pojasnjuje Krnelj in dodaja, da je iskrena ljubezen do domovine nekaj, kar navdihuje. Posebej zanimiv je pogled gostov na priseljence. Po njunih besedah prav ti pogosto pokažejo največjo hvaležnost in predanost novi domovini, kar bi lahko bil vzor tudi domačim mladim, ki morda svoje korenine jemljejo za samoumevne.
Vera, čeprav formalno ločena od šolskega sistema, ostaja pomemben vir navdiha in odgovornosti mnogih pedagogov. »Na srečanjih posvečenih domovini pogosto srečamo iste ljudi kot v cerkvi. Ljubezen do Boga in do domovine sta pogosto povezani,« meni Kregar. Vera tako ne vpliva le na osebni pogled na življenje, ampak tudi na držo do skupnosti, naroda in prihodnosti.
Omenjena sta bila tudi izziva jugonostalgije in površnega poznavanja zgodovine. Kregar opozarja, da simboli nekdanje države in dogajanja po letu 1945 v šolskem sistemu pogosto ostajajo premalo pojasnjeni, kar odpira vrata idealiziranju preteklosti brez kritične razprave.

Vera, čeprav formalno ločena od šolskega sistema, ostaja pomemben vir navdiha in odgovornosti mnogih pedagogov. »Na srečanjih posvečenih domovini pogosto srečamo iste ljudi kot v cerkvi. Ljubezen do Boga in do domovine sta pogosto povezani.«

Prihodnost naroda se gradi danes

Slovenija ima danes kot država veliko možnosti toda potrebuje budne, zavzete in vrednotno trdne državljane. »Podjetnost, znanje in samozavest so tisto, kar nas še drži pokonci. Politika nas pogosto vleče navzdol, a narodna zavest in ustvarjalnost Slovencev imata izjemen potencial,« je poudaril Krnelj. Za prihodnost Slovenije bosta po mnenju sogovornikov ključna kakovostna vzgoja in jasna narodna identiteta. Učitelji, ki bodo samozavestni, pošteni in dobro izobraženi, bodo lahko mladim pomagali razumeti, kaj pomeni biti Slovenec, ne kot frazo, temveč kot vrednoto.