Papež v Romuniji
Papež v Romuniji dal veljavo Grkokatoliški Cerkvi, ki jo je komunizem preganjal
Svet | Marjana Debevec
Romuni so papeža sprejeli z velikim veseljem in navdušenjem, kakor otroci čakajo prihod očeta domov iz dolgega potovanja, je za naš radio dejal p. Matei Sentes iz Romunije, ki že vrsto let kot minorit deluje v Sloveniji.
Papež je pretekli konec tedna v Romuniji potrdil delovanje in obstoj dolgo preganjane Grkokatoliške Cerkve, ki je dala tudi sedem mučencev škofov, gradil pa je tudi odnose s pravoslavno Cerkvijo in utrdil v veri katoliške vernike.
Po vaseh katoličani in pravoslavni živijo v sožitju, pravi p. Matej Sentes. Drugače pa je v Transilvaniji med Grkokatoliško in pravoslavno cerkvijo. Slednja je namreč v preteklosti želela znova priključiti Grkokatoliško Cerkev k pravoslavni, svoj pritisk pa je s preganjanjem dodala še komunistična oblast. »Po padcu komunizma, potem ko se je znova vzpostavila struktura Grkokatoliške Cerkve, pa niso več mogli dobiti nazaj svojih cerkva in določenih objektov. To je bilo kar težavno«, pravi p. Sentes. Stvari so se sicer danes večinoma uredile, je pa papež s tem, ko je za blažene razglasil sedem grkokatoliških škofov izpostavil pomen Grkokatoliške cerkve.
Slednja ima namreč po besedah p. Mateia Sentesa veliko zaslugo za ohranjanje romunskega naroda in kulture, ki je bila preganjana in zaničevana, kar bi se vse lahko pozabilo. »Z beatifikacijo teh mučencev, jaz mislim, da je imel papež glavni namen obiska ravno to, pa pride do priznanja Grkokatoliški cerkvi. Cerkev dobi enakopravnost, enakovrednost in tudi zadoščenje za vse, kar je pretrpela in dala seveda tudi življenje za vero«.
Medtem ko je narod v preteklosti preganjala komunistična ideologija, pa ji danes, tako kot vsej Evropi, grozi ideologija, ki zavrača družino in življenje, je med svojim obiskom poudaril papež Frančišek. Temu pritrjuje tudi p. Sentes, ki pa dodaja, da je kljub temu po vaseh še moč zaznati veliko odprtost življenju. Vrednoto družine so Romuni podprli tudi na nedavnem referendumu, ko so se odločno zavzeli za to, da bo v ustavi zapisano, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Več pa v nedeljski oddaji Iz življenja Vesoljne Cerkve.
