Ustavni sodnik Jaklič o pogledu na Evropsko unijo in bližajoče se volitve v EP
Slovenija | 21.05.2019, 08:15
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Predvsem, na čem bo morala Unija delati v prihodnje, nas je zanimalo v pogovoru z ustavnim sodnikom DDr. Klemenom Jakličem. Predstavil je tudi svoj pogled na ustavni pluralizem v EU, o čemer je pisal v svoji knjigi.
Evropski parlament je seveda izjemno pomembna institucija, že zato, ker se preko njegovih vrat demokracija na vseevropski ravni počasi uveljavlja in utrjuje, je uvodoma dejal Jaklič. Ocenjuje, da je fraza „demokracija“ na evropski ravni na tej stopnji še precej problematična. V prvi vrsti po njegovih besedah zato, ker vseevropska raven demokracije še ni razvita do te mere, da bi jo lahko v polnosti imenovali demokracija. »Stopnja demokratičnosti vseevropske ravni se je razvijala po drugi svetovni vojni, tekom desetletij korak za korakom, a na tej točki še ni prišla do stopnje, da bi jo lahko imenovali prava demokracija. Po drugi strani je pa vselej problematična tudi zato, ker je hočeš nočeš v tekmi z nacionalno demokracijo, ki so jo vsaj tradicionalne demokracije razvile do zelo visoke stopnje. Vedno znova se zato postavlja vprašanje, ali tudi to ne nažira že vzpostavljene nacionalne demokracije,« se je vprašal sogovornik in sklenil, da ne glede na povedano gleda na evropski parlament zelo pozitivno: »Evropski parlament je edina od evropskih institucij, ki ima neposredno demokratično komponento, to so neposredne splošne in enake volitve izključno za namen izvolitve te vseevropske institucije.«
Nato se je navezal na ustavni pluralizem v EU. Dejal je, da gre pri ustavnem pluralizmu za skrb, da nobena od ravni ne dominira druge, da se vselej išče medsebojno dopolnjujoč soobstoj hierarhično prirejenih ravni (nacionalne in vseevropske) znotraj povezave, kar je drugače kot v primeru ZDA, kjer je ustavno določeno, da je v razmerju do držav suverena vseameriška zvezna raven. Kot primer enega od področij, kamor bi se tak evropski ustavni pluralizem moral v prihodnje širiti še naprej, je primeroma omenil pluralni soobstoj nacionalnih in vseevropskih medijev. »Tudi na tem področju mislim, da bi morala imeti vseevropska raven mnogo več pristojnosti na ozemlju vsake od držav članic, kot pa jih ima trenutno. Že zgolj prisotnost nekega vseevropskega medija v vsaki državi članici bi lahko pomembno prispevala k dodatnemu vidiku in verjetno večji kvaliteti poročanja. Volivci bi slišali tudi ta glas, domači mediji bi bili z njim soočeni in vsebinska razprava bi se odpirala in razpirala drugače kot v za tranzicijske demokracije značilnem monopolnem monologu običajno ne dovolj pluralne medijske krajine,« ocenjuje Jaklič.
V luči pomembnosti glasu vsakega posameznika na volitvah je dejal, da je pomembno da volivec ni zaveden, da se oblikovanje volivčeve volje odvija na resnično svoboden način in ob enakih pogojih vpliva na ta ključni proces, ki odloča volitve. Spomnil je na razprave v tujini glede vplivanja na izid referenduma v primeru brexita, pa tudi zadnjih predsedniških volitev v ZDA, to pa nato primerjal s »celo bistveno večjo stopnjo popačenja procesa oblikovanja volilne volje v tranzicijskih demokracijah, kjer imamo pri procesu oblikovanja volivčeve volje opraviti z monopoli nad dominantnimi mediji«. Glede zlorabe v tradicionalnih demokracijah je dejal, da se lahko zaradi kampanje na spletu, ki ni realna in je vodena od zunaj, proces svobodnega oblikovanja volilne volje popači, s tem pa zmanjša ali sprevrže resnična moč volivčevega glasu. Zgolj preko drugačne preobleke se v načelu isti, le še mnogo bolj intenziven, negativni učinek dosega v tranzicijskih okoljih, kjer prevladuje medijski in izobraževalni monopol. Jaklič je na to temo spregovoril tudi na enem od srečanj v ZDA.
