Papež v Romuniji
Papež v Romuniji, 1. dan - Bukarešta
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je začel svoje 30. mednarodno potovanje. Dopoldne je prispel v Romunijo, kjer se bo mudil do nedelje. Obisk v tej pravoslavni državi – katoličanov je 7 odstotkov - je v znamenju ekumenizma in mučencev.
Petrov naslednik se je v Romunijo vrnil 20 let po zgodovinskem obisku Janeza Pavla II., 30 let po koncu komunističnega režima in v letu, ko država predseduje Svetu Evropske unije. Frančišek je tako v prvem nagovoru spregovoril o izzivi in dosežkih po padcu komunizma ter emigraciji več milijonov Romunov, ki so zapustili svojo domovino v iskanju dela in dostojnega življenja.
Skupno dobro in vključujoča družba
Oblasti je pozval, naj si prizadevajo za skupno dobro. To pomeni, da se je v korist širšega načrta treba odpovedati delu svojega pogleda ali nekemu svojemu posebnemu interesu. »Na ta način se lahko gradi vključujoča družba, v kateri vsak ... postane protagonist skupnega dobrega.«
Graditi je treba družbo, kjer najšibkejši, najrevnejši in zadnji niso obravnavani kot nezaželeni, kot ovire, ampak kot državljani in bratje, ki jih je treba v polnosti umestiti v civilno življenje. »Kolikor bolj se družba zavzema za usodo najbolj prikrajšanih oseb, toliko bolj se lahko ima za zares civilizirano,« je dejal papež.
Srečanje z romunskim pravoslavnim patriarhom in molitev v novi pravoslavni katedrali v Bukarešti
Papež Frančišek je na srečanju s predstavniki Romunske pravoslavne Cerkve med drugim spregovoril o skupni dediščini – mučencih. To, za kar so številni pripadniki različnih krščanskih veroizpovedi trpeli, je preveč dragocena dediščina, da bi jo pozabili ali sramotili, je dejal papež in nato spregovoril o odnosih med pravoslavnimi in katoličani. Ti so se razcveteli pred 20-imi leti ob obisku Janeza Pavla II. v Romuniji pod takratnim patriarhom, trenutno pa so bolj kot ne zamrznjeni.
Zato je Frančišek govoril o spominu na korenine in občestvo ter o nujnosti sodelovanja. V času, ko se poskuša izruvati vrednote, je predvsem treba pomagati družinam in mladim. Številne romunske pravoslavne skupnosti že dobro sodelujejo s katoliškimi škofijami zahodne Evrope, je dejal.
Nato je v novi pravoslavni katedrali v Bukarešti z navzočimi s prošnjo po skupni hoji v bratstvu zmolil oče naš.
Sveta maša v katedrali v Bukarešti
Papež je zvećer maševal v katoliški katedrali v Bukarešti, kjer je dal posebno priznanje ženam, materam in babicam, ki z žrtvijo, odpovedjo in prizadevanjem, oblikujejo sedanjost in tkejo sanje prihodnosti. »Njihovo darovanje je tiho, vztrajno in neopazno, ne bojijo se zavihati rokavov in vzeti na rame težav, da bi še naprej skrbele za življenje svojih otrok in celotne družine, z upanjem proti upanju.«
Podatki za Romunijo kažejo, da je po 15 letu starosti kar 30 odstotkov žensk izkusilo fizično ali spolno zlorabo, le 23 odstotkov žensk pa to prijavi policiji. Ti podatki so sicer podobni tudi v drugih evropskih državah.
Papež je pozval h kulturi srečanja, v kateri ni nihče zavržen ali ožigosan. To se je nanašalo tudi na odnose med pravoslavnimi in katoličani, ki v Romuniji niso najboljši. Frančišek je zato spodbudil vernike, naj se znebijo starih zamer in jeze. Kultura srečanja lahko spodbudi velike stvari, je dejal.
»Brez veselja ostanemo paralizirani, sužnji svojih žalosti. Pogosto problem vere ni toliko v pomanjkanju sredstev in struktur, v količini, niti v obstoju tistih, ki nas ne sprejemajo; problem vere je pomanjkanje veselja. Vera se zamaje, kadar se znajdemo sredi žalosti in obupa.«
