Kako bi bilo, če bi delali 25 ur tedensko?
Slovenija Marjana Debevec
Kakšen je pomen dela, se sprašujemo ob prazniku sv. Jožefa delavca. Hiter tempo, ki ga narekuje sodobni neoliberalni kapitalizem, je skoraj povsem zabrisal pomen medčloveških odnosov. Posebej se to odraža v družinah, kjer sta oba starša polno zaposlena. Kako najti pravi odnos do dela in hkrati ohranjati odnose? O tem je na lanskem obisku v Sloveniji spregovoril ekonomist, profesor in pisatelj dr. Luigino Bruni.
Delo samo po sebi je nekaj lepega, je prepričan Bruni. »Če bi na zemljo prišlo neko zunaj zemeljsko bitje in bi mi reklo: Luigino, imam samo tri ure. Pokaži mi na tej zemlji nekaj zanimivega. Kam bi ga peljal? V podjetje, ker je to nekaj čudovitega, tam se ljudje trudijo, delajo, vlagajo napor, vendar pa tudi skupaj nekaj ustvarjajo. Peljal bi ga v pisarno, v neko delovno okolje, tudi na njive. Ko človek dela, je namreč čudovit«, pravi profesor ekonomije. Ljudem delo vrača voljo do življenja.
Po drugi strani pa delo ni vse. Danes se na žalost dogaja, da delo požre ves naš čas. »Zgodi se celo, da smo za božič in novo leto v pisarni, ker nimamo več prijateljev, s katerimi bi praznovali. Naši prijatelji postanejo le dva ali trije kolegi«.
Zato je predlagal zamisel neke kanadske filozofinje: »Predstavljajmo si družbo, kjer vsi delajo manj, največ 25 ur na teden, obenem pa vsi 12 ur tedensko namenijo zastonj skrbi za druge. Vsak človek naj bi skrbel za svojo sosesko. Torej, manj plačanega dela in več skrbi za druge«, pravi Luigino Bruni, ki dodaja tudi, da je danes veliko ljudi, ki delajo preveč, in so tisti, ki ne delajo nič.
»Predstavljajmo pa si svet, kjer bi vsi delali manj in več skrbeli za druge. To so sicer kompleksne, a zelo pomembne stvari«. V nekaterih zahodnih državah so že uvedli 6 urni delovnik. Mogoče pa je to pot, kjer bo več prostora tudi za medosebne odnose in zastonjsko darovanje za druge…
