Marjan Bunič
Boštjan Smole
Silvestra Sadar

Mati Marija vidi naše stiske

31.05.2019, 16:36

»Marija Pomagaj je tudi 'čudodelna podoba'. To sicer ni tako tolmačiti kakor, da bi imela naša podoba sama na sebi kako nadnaravno moč, da bi sama na sebi čudeže delala ali milosti delila; tudi ni sprejeti, da bi bil vsak dogodek čudež, vsako ljudsko govorjenje in čudenje utemeljeno. Seveda čudeže dela le Bog! Dela jih tudi po svojih svetnikih – na nekaterih krajih – tudi posebno po Mariji. Tak kraj so tudi naše Brezje.« To so besede, ki jih lahko preberemo v katoliškem cerkvenem listu Zgodnja Danica, ob koncu 19. stoletja.

Pred tednom dni smo praznovali praznik Marije Pomočnice, ali kot jo Slovenci poznamo, Marije Pomagaj.

Kar dva zgodovinska dogodka sta napotila Cerkev, da je dala Mariji naziv »Pomočnica kristjanov« in tudi vpeljala poseben praznik, 24. maj, v cerkvenem koledarju. Naziv Marija Pomočnica je znan najmanj od sredine 16. stoletja, od zmage nad Turki pri Lepantu, 1571. Liturgično praznovanje Marije Pomočnice se je uveljavilo na začetku 19. stoletja, ko se je papež Pij VII. po zmagi nad Napoleonom, 24. maja 1814, slovesno vrnil iz francoskega ujetništva, zato je na ta dan odredil praznik - god Marije Pomočnice kristjanov. Leta 1857 je Ljubljanska škofija uvedla praznik Marije Pomočnice.

Slovenski narod je bil skozi zgodovino po Marijini priprošnji deležen številnih milosti. Marija je s svojo materinsko navzočnostjo močno vplivala na zgodovino našega naroda in na življenje slovenskega človeka. Težko je reči, kaj je Marija Pomagaj pomenila našemu človeku v obdobju bolezni, pomanjkanja in vojnih nemirov. V njej je videl brezmejno dobroto, zadnje in varno pribežališče, usmiljeno in uvidevno Mater, ki se ji je priporočil v svojih stiskah. O priprošnjah in zahvalah pričajo številne votivne podobe, ki jih najdemo okoli oltarja Marije Pomagaj, pričajo zapisi, izraženi v romarskih knjigah. Pisatelj Ivan Cankar je o podobi zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezij in potolažen boš.«

»Kamor greš in stopiš, te gleda Marija! Bil sem osupljen in ne vem, kako se mi je zazdelo, da me skozi te oči gleda rajna mati. Prijatelj, ki te življenje meče sem in tja in ti je nemara v borbi za trdi kruh vera opešala pa ki si imel dobro pobožno slovensko mater, bi li hotel v maju vsaj tu in tam spet moliti: o Gospa moja, o mati moja?« Tako duhovnik in pesnik Silvin Sardenko.

Mnogo je pričevanj, iz zgodovine, vse do današnjih dni; tisti, ki imamo milost in privilegij, da smo pri Mariji Pomagaj lahko vsak dan, smo priče različnim čudežem:

Čudež je, da nekdo k Mariji pride brez vere, ji vse izroči in odide z mirom v srcu. Čudež je, da prideta sprta zakonca, pa po spovedi in molitvi odpustita drug drugemu. Čudež je, ko pride mlad človek in gre zaupljivo po kolenih okrog oltarja, ker se mu je zgodilo v življenju nekaj lepega ali ker prosi za pomoč Marijo v neizhodni situaciji … Čudeži vseh vrst, tudi duhovnega in telesnega ozdravljenja se na Brezjah dogajajo vsak dan. Pri Mariji je vedno dovolj milosti, Marija Pomagaj je vedno tukaj in čaka. Neka gospa, ki jo globoko cenim, mi je včeraj dejala, kako jo je triletna vnukinja ob srečanju z Marijo Pomagaj presenetila z besedami, poglej, kako milo Jezušček objema Marijo.

Danes, na zadnji dan meseca maja, ko se poslavljamo od priljubljene šmarnične pobožnosti obhajamo praznik Obiskanja Device Marije. Vsebina tega praznika je dogodek, o katerem piše sveti Luka v prvem poglavju svojega evangelija. Ko je Marija izvedela, da je njena sorodnica Elizabeta noseča, je takoj pohitela k njej, kar 150 kilometrov daleč stran. Ob njunem srečanju je iz Marijinega srca privrela znana hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda. Kakšna radost, Mariji ni bilo težko narediti dolgo pot za srečanje z Elizabeto.

Na Brezjah, pri Mariji Pomagaj, smo se v Marijinem mesecu srečevali s številnimi, ki so prišli k Njej, naši priprošnjici in zagovornici. Na predvečer praznika Marije Pomagaj smo se v brezjanski baziliki preko valov Radia Ognjišče povezali s Slovenci v domovini in po svetu, Njen praznik pa obeležili s sveto mašo in prireditvijo, koncertom na trgu pred baziliko. Molitev, pesem in beseda so se združili v zahvalo Mariji Pomagaj za uslišane priprošnje.

»Marija Pomagaj na Brezjah v vseh časih in mnogim ljudem ostaja navdih.« Je v uvodniku knjige Marija Pomagaj na Brezjah zapisal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Želim, da bi nam Marija Pomagaj bila navdih vsak trenutek našega življenja, ko obupujemo, ko ne vidimo več poti, a tudi takrat, ko se Nanjo obračamo z zahvalo za vse milosti, ki jih prejemamo. Mati Božja, stoj nam vselej ob strani!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Slovenska zastava (photo: gov.si) Slovenska zastava (photo: gov.si)

V podporo vladi že 60 tisoč podpisov

Protivladni protestniki na kolesih so včeraj, že četrti petek zapored, zasedli več mest po Sloveniji. Drug del javnosti pa vladi izraža podporo. Koordinacija Združeni za Slovenijo je že pred časom ...

Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay) Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay)

Medijsko spodkopavanje reda in miru

Še danes me neprijetno spreleti srh, ko se spomnim na divjanje po ljubljanskih ulicah v času druge Janševe vlade. Slišal sem jih samo enkrat, pa še to z Nazorjeve ulice, ne povsem od blizu. Nisem ...

V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay) V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay)

Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj ...

Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan) Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan)

Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog

Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.