Kmetje v Pomurju si, prej kot nizkih odškodnin, želijo odstranitev panelne ograje na meji
Država je po migrantskem valu na številnih odsekih meje s Hrvaško postavila novo panelno ograjo. Ponekod ta seže tudi na kmetijska zemljišča. Zaradi tega je upad pridelka nekoliko manjši, še naprej pa je oteženo delo na kmetijskih površinah. Kmetje iz Pomurja so za izpad od države prejeli od 20 do 50 evrov na leto. Za postavitev ograje pa je država do maja lani odštela skoraj 14 milijonov.
V Razkrižju, kjer panelna ograja ne gre po mejni črti, ampak ponekod kar sto metrov v slovensko ozemlje, so se nekateri kmetje obrnili tudi na občino. Kot nam je povedal župan Stanko Ivanušič, si prej kot to nizke odškodnine, želijo odstranitev panelne ograje. Župan je še povedal, da je bilo s prejšnjo vlado na tem področju dobro sodelovanje, z novo pa se je to spremenilo.
Z vprašanji, po kakšnih kriterijih dodeljujejo odškodnino, kdo je do nje upravičen in koliko teh odškodnin je bilo izplačanih, smo se najprej obrnili na kmetijsko ministrstvo. Odgovorili so nam, da so za te odgovore pristojni na ministrstvou za notranje zadeve, od koder odgovora do sklepa redakcije nismo prejeli. So pa v službah kmetijskega ministrstva odgovorili, da niso izplačevali odškodnin zaradi žičnate ograje na kmetijskih zemljiščih.
»Kmetje so k nam lahko oddali le vlogo za uveljavljanje višje sile, če zaradi ograje na kmetijskih površinah niso mogli izvajati kmetijske dejavnosti in tako izpolniti predpisanih pogojev za pridobitev sredstev za posamezne ukrepe. Navodila so bila izdana leta 2016 in takrat je šlo zgolj za uveljavljanje višje sile pri pridobitvi drugih sredstev, in ne za odškodnine,« so zapisali na kmetijskem ministrstvu.
