Obsedeni s kontrolo
Oddaje Nataša Ličen
Morda zase ne bi tega trdili. Toda nuja po nadzoru, ki se je utrdila v sodobni družbi, se kaže na vsakem koraku. Tudi na enem od najpomembnejših področij, pri vzgoji in izobraževanju. To bi moralo biti nekaj pozitivnega. V prvi triadi v večini primerov še je, pozneje pa postaja že skoraj breme.
Dober vzgojitelj in učitelj je seveda strokovnjak svojega področja, ki ga predaja naprej, toda njegova najpomembnejša lastnost je sposobnost videti otroka. Dober pedagog, in vsi ostali, od staršev naprej, zna slišati in poslušati, ne pa vsiljevati vedno le svojih principov in stališč. O tem smo govorili z dr. Dejanom Hozjanom, izrednim profesorjem za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Kaj pomeni, videti otroka?
»Da dovolimo otrokom spregovoriti, da povedo, kaj čutijo in doživljajo. Temeljni pogoj za to pa je varnost.« Varno okolje pomeni, da ko otrok govori, v ozadju ne delamo svojih zaključkov in samo čakamo, kdaj bo končal, da mu jih bomo lahko razkrili. Vajeni smo gledati na vse iz svoje pozicije, to je ukoreninjeno v nas.
V vzgoji je danes veliko posesivnosti
»Upam, da ne bom pregrob, če rečem, da je veliko posesivnosti, otrok je del mene, v želji dati mu čim več, vem, kaj je prav zanj, toda potem zmanjka prav ta drugi del, videti otroka takšnega kakršen je.« Tudi, če otroku damo nasvet, če mu povemo svoje mnenje, mu ob tem vendarle omogočamo, da sam odloči in prevzame odgovornost ter stoji za posledicami svojih dejanj. "Tega pa je danes v vzgoji žal premalo", doda dr. Hozjan.
Kljub različnim mnenjem se ne gledamo grdo
»Na naši fakulteti se je oblikoval kolektiv, ki je razmeroma odprt. Že primorski prostor spodbuja k temu. Prosto se pogovarjamo o temah, si dovolimo različna mnenja in se ob tem ne gledamo postrani. To se odraža tudi na naših študentih. Trend oblikovanja osebnosti in prostovoljnega dela se zvišuje, tega deset let nazaj, vsaj v tolikšni meri ne, še ni bilo zaznati.«
Hobiji, različna zanimajo, nas ohranjajo vitalne
Aktivnost prebuja. Kaj je pomembno za starost? Da do nje pridemo čim vitalnejši. »Najhuje je, če v službi opravimo delo, gremo domov in to je vse, kar imamo.« Družba, skupnost, v kateri smo aktivni, nam skozi naše dejavnosti v njej, da povratno informacijo o naši rasti. Skozi zanimanja se razvijamo in to je čar, izživeti sebe.Umanjkanje smisla
»Žal še vedno pogosto prepoznavam pojav pomanjkanja smisla, kdo sem, kaj bi rad počel, to je po eni strani tudi znak preobremenjenosti na delovnem mestu. Potem pa zmanjka volje in moči za dejavnosti v prostem času.« Spremenimo pogled. Ne pričakujmo potrditve od drugih. Lahko smo hitro razočarani, ker ljudje okrog nas ne opazijo in ne vidijo našega truda. Ne, ker bi tako hoteli, njihova pozornost je pač usmerjena drugam. »Ne počnimo stvari zgolj zato, da bomo pohvaljeni. To ne vem, če je ravno prava pot. Izhajajmo iz sebe.« Delajmo, ker določeno radi delamo in se nam zdi važno.
Želimo imeti vse pod kontrolo
»To je danes velika težava. Postavlja se veliko vprašanje o mejah znanosti, človeka. So in vedno bodo meje, nekje gremo predaleč, vsega ne moremo uravnavati. Zakaj se ne ustavimo? Moje mnenje je, da smo zelo podvrženi gospodarski logiki, izrazitemu tekmovanju, kdo bo imel več, ne glede na ceno in mislim, da je potrebna družbena sprememba. Človek ni samo delavec, je veliko več.«
