V cerkvi
Med pridigo sem opazovala zdolgočasene obraze mladih...
Radijski misijon | 03.04.2019, 08:53 Rok Mihevc
Kako Cerkev danes doživljajo mladi? Jo poznajo? Jo čutijo? Kaj bi spremenili, da bi jo še bolj živeli? Pred Radijskim misijonom, ki je čisto blizu, so na temo »Cerkev je mlada«, razmišljali Alison, Peter in Matija.
Navada, dolžnost ali želja po stiku z Bogom?
Preteklo nedeljo sem pri sveti maši opazila nekaj, kar mi že dolgo ni padlo v oči in mi je dalo misliti. Opazila sem zdolgočasene obraze mladih, ki so pogledovali na ročno uro ter sem in tja zazehali. Starejši duhovnik je pridigal o nečem, kar je bilo res težko razumeti in vam zdajle sploh ne bi znala ničesar ponoviti.
Najbrž je do besed, ki jih je prebiral, prišel s pomočjo študija teologija, skozi svoja dolga leta razmišljanj o Bogu in o verskem življenju ter preko dragocenih izkušenj, ki mu jih je prineslo duhovništvo. Zagotovo ima veliko povedati, podeliti, le da njegov jezik ni več razumen mlajšim generacijam. Potem sem se vprašala; zakaj pa so potem ti mladi sploh pri maši? Iz navade in zaradi dolžnosti, morda le zato, ker se jim to zdi prav ali zaradi občutka, da bo edinole z mašo nedelja postala res nedelja? Ali so vseeno prišli, ker iščejo stik z Bogom in vsakič znova upajo, da bodo pri maši našli zanje primerno priložnost, ki jim bo pomagala stopiti v resničen odnos z Njim?
Pridiga je bila res dolga. Potem sem skušala razmišljati še malo drugače, v drugo smer. Pomislila sem, ali se kdo od teh mladih resnično trudi, da bi prisluhnil, da bi poslušal, da bi si dal priložnost slišati? Ali zmorejo poslušati na način, da jim misli ne uhajajo k tistim stvarem na socialnih omrežjih, k spominom sobotnega večera ali k načrtom za nedeljsko popoldne? In nenazadnje, ali zmorejo ob slišanem biti kritični? Ali zmorejo reči: "Pretežko je zame vse to kar pravite? Rad bi razumel, ali bi tole lahko bilo razloženo bolj po moje?"
Zadnje čase se pogosto vprašam ali si Cerkev dovolj prizadeva biti blizu mladim ali jim resnično zmore prihajati naproti? Jih res zna za začetek samo slišati in razumeti, brez obsojanja in kritiziranja, brez navodil o tem, kaj vse še morajo, da bo dovolj dobro in prav? Sprašujem se, ali je lahko za začetek do njih samo sočutna, da bodo prav ob tem imeli možnost izkusiti Božje usmiljenje? Izkusiti, ne o usmiljenju samo poslušati! Ali se Cerkev res na pravi način trudi, da jim ponudi načine v katerih bi lahko (z)gradili pristen in resničen odnos z Bogom. Koliko je v resnici tu še moraliziranja in nerazumnih cerkvenih naukov, ki ne pridejo do možganov mladih, še manj pa do srca?
Mladim bi namreč privoščila prav to, izkušnjo in gradnjo resničnega odnosa z Bogom. Izkušnjo odnosa v katerem ni zapuščenosti in zavrženosti, odnos, ki zdrži vsa človeška razočaranja, žalost, jezo, obup, nemoč, ... Odnos, ki je ljubeč, nežen in topel, a se včasih zazdi tudi oddaljen in nesmiseln. Kajti Bog je namreč prišel na zemljo zato, da bi nam pokazal, da smo sprejeti in ljubljeni tudi tam, kjer so nas nekoč prepričali, da nismo več vredni ljubezni.
Alison, 28 let
Vsak mora Cerkev ohranjati mlado
Ob stavku "Cerkev je mlada" nama pade na misel, kako se je Cerkev skozi zgodovino prilagajala družbenemu napredku, ne da bi popačila svoj nauk. Vsebina Svetega pisma ostaja ves čas aktualna, prav po uslugi Cerkve, ki gre v korak s časom. Misliva, da je vera postala vsem ljudem zelo dostopna, saj tisti, ki želijo bogatiti svojo vero, ali pa jo iščejo, lahko berejo knjige in revijo z versko tematiko, poslušajo verske oddaje po radijih in televiziji, ter na spletu, kjer se v zadnjih letih pojavlja vse več posnetkov, kjer nagovarjajo ljudi vseh generacij, naj se držijo Jezusa, saj je to pot k svetosti.
Cerkev je na ta način zelo odprta, živa, ki sta lastnosti mladosti in mladega človeka. Oznanja veselo novico, ki pa ob kopici novic, ki grenijo naša življenja, človeku daje zagon in upanje za srečno življenje. Ko govorimo o Cerkvi, ne smemo imeti pred seboj le duhovnike in cerkvene dostojanstvenike, ampak prav vse, ki smo pri krstu postali člani Cerkve. Zato se bi moral prav vsak prizadevati, da Cerkev ohranja mlado. Želiva si, da bi se več katolikov z določeno karizmo upali izpostaviti in na svojevrsten način oznanjali veselo novico in pri tem uporabili sodobna družbena omrežja, ki se jih ne poslužujemo samo mladi, temveč vedno več tudi starejši.
Peter in Matija, 25 in 19 let
PREBERITE ŠE:
