Martin Golob kot božji golob pismonoša ljudem prenaša sporočilo Ljubezni

| 29.03.2019, 14:23 Rok Mihevc

Kako bom kot duhovnik ustvarjal vlog? Se to sploh spodobi? Takšne misli so obhajale Martina Goloba, župnika v Srednji vasi v Bohinju, ko je bil vabljen k snemanju kratkih videov o svojem delu za spletni portal Aleteia.

Vlogi kot "dopolnilna dejavnost"

"Najprej sem predan svoji župniji, šele potem, kar mi ostane časa, se posvetim tudi vlogom. Je kot dopolnilna dejavnost," pravi Martin Golob. Prvi je dosegel visoko gledanost in množično zanimanje mu je, kljub deljenim mnenjem, dalo zagona za nadaljevanje. Ima mnogo podpore med duhovniki, številni so veseli, da je vstopil tudi na področje sodobnejših medijev in da se o duhovništvu spregovori tudi v sodobnejši govorici. "Duhovnika lahko razume le duhovnik. Tako kot le mame vedo, kaj je materinstvo."

V cerkvi nikoli toliko ljudi, kot jih lahko doseže na spletu

Številni nimamo najboljše predstave o delu duhovnika, običajno tudi strogo sodimo in veliko zahtevamo. »Res je, da nisem zoral njive ali pomolzel krav, sem pa vseeno konec dneva utrujen.« Tudi zato je Martin Golob začel ustvarjati vloge, da predstavi, kaj vse počnejo. »Da smo normalni ljudje, ki nismo padli z nebes, da čisto lepo zemeljsko živimo in se trudimo, da ljudi vozimo in jih povezujemo z Bogom in med seboj, se trudimo za dobro in plemenito delo, ki nam je zaupano.« Je pa to tudi priložnost širšega oznanjevanja, saj v Cerkvi nikoli nima toliko ljudi, kot jih lahko doseže preko spletnih omrežij. »Mlad sem še in svoj prosti čas lahko namenjam temu.«

Ljudje smo lačni duhovnosti

Mediji so mu v veliko pomoč pri oznanjevanju Boga. »Bolj kot je medij oddaljen od vere, bolj zanimiv je zame, ker me lahko slišijo tudi tisti, ki niso blizu Cerkvi. Zaradi predsodkov ali tabujev številni odrivajo Cerkev, še preden bi jo sploh lahko spoznali od blizu.« Preko vloga lahko spregovori ljudem: »Nekaj povsem naravnega in človeškega je iskati smisel življenja, kaj in kako po smrti? O tem se sprašuje vsak. Ljudje so danes žejni duhovnosti.« V vlogih je aktualen, iskren in pristen. »Za tem kar govorim, oznanjam, trdno stojim in se trudim živeti. In odkar vlogam, več molim in pogosteje hodim k spovedi.«

Kristjani imamo veliko konkurence

Ni res, da je med ljudmi veliko odklonov do vere in Cerkve, pravi Martin. »Ljudi zanima, če jih ne bi, ne bi bilo toliko povpraševanja. Ljudje iščejo, drugo pa je, kje iščejo in za kaj se zanimajo. Kdo jim bo odgovoril in kaj jim bo ponudil? Kristjani imamo precej konkurence, zato imamo tudi veliko odgovornost, razumeti Boga, ga čim bolj poosebiti, živeti z njim, saj ga šele potem lahko oznanjamo tudi drugim. Ne naučeno, ampak izkustveno, z odnosom. Boga težko razlagaš, če ga sam ne poznaš. Če pa z njim živiš in ga vzameš kot Očeta in skušaš dojeti božji logiko, je lažje. «

Sprejeli so me kot kmeta in kristjana

Zdrave mere ponosa se je naučil v srednji šoli na Aškerčevi gimnaziji, kjer je bil med samimi Ljubljančani. "Tam so me dobro sprejeli kot kmeta, čeprav sem tudi po štali prismrdel. Sprejeli so me kot kristjana, ker sem ministriral, bil animator. Ko so me spraševali o tem sem izgubljal strah in videl, da svet čisto lepo sprejema človeka takšnega kot je. Če oni mene sprejmejo in jaz njih, zakaj bi zanikal sebe? To želim tudi preko vlogov podajati, da se ni treba bati in je treba biti trden v veri. Kristjani se preveč zase držimo in lahko bi na bolj sproščen, vesel, vljuden in simpatičen način dostopali do ljudi."

Pri oznanjevanju in delu z mediji pa čuti zdravo tremo. »To je tako kot greš v gore. Vedno je strah, če bo vse v redu, hkrati pa močna želja, da osvojiš vrh. Odgovornost je, da s sabo potrebno opremo, po drugi strani pa moraš imeti tudi toliko poguma, da osvojiš cilj in vrh. Če ga nimaš, ga ne boš osvojil. A ko človek doživi vrh, je tam čudovit razgled. Na začetku se sprašuješ, kaj je tega treba, a sredi poti se ogreješ, takrat pa vidiš hvaležnost za odločitev in pogum.«