Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Marjana DebevecMarjana Debevec

AVDIO: V prihodnosti ne bo šlo brez združevanja, Evropska unija tako ne bo propadla

Slovenija | 28.03.2019, 17:20

Evropska unija ne bo propadla. Lahko doživi še kakšen tektonski šok, a ni mogoče, da se po njem ne bi pobrala. Tako meni ustavni sodnik DDr. Klemen Jaklič. Kako se bo razvijala, je že drugo vprašanje, na katerega je težje odgovoriti. Veliko je odvisno od članic. Po Jakličevih besedah je treba skupaj poiskati področja, na katerih bi morala veljati pravila povezave. Upa, da bo razprava o tem pred volitvami v Evropski parlament segla v globino.

Ustavni sodnik Jaklič je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj opozoril, da je svet drugačen, kot je bil. "Svet, ki je bil prej, je ustrezal modelu suverene nacionalne demokracije, svet, ki je zdaj, še vedno ustreza nujnosti nacionalne demokracije, a obenem nujno zahteva tudi povezovanje v nadnacionalno skupnost. Gre torej za pluralizem, soobstoj obojega." V trenutnih okoliščinah, tako je dodal, ne enega ne drugega ni mogoče odpraviti in se tega tudi nesme storiti. "Tisti, ki se v globaliziranem svetu ne bo združeval na ravni nadnacionalnih držav, bo izgubljal. Tisti, ki se bo združeval, in obenem ohranjal svojo nacionalno identiteto in demokracijo, pa bo pridobival." Nadaljnji razvoj Evropske unije je torej neizogiben, a je obenem enako pomembno, da pri tem ne pride do postopne prevlade nad nacionalnimi demokracijami ter do izbrisa različnih demokratičnih kultur in tradicij. DDr. Jaklič ob tem ocenjuje, da bo vselej prisotna tudi radikalizacija, a na dolgi rok - prav zaradi obeh omenjenih nujnosti v globaliziranem svetu - ne bo imela večje moči, gotovo ne take, ki bi nadnacionalno povezovanje odpravila.

Slovenija bo morala najti svojo vlogo v prihodnosti Evropske unije

Pri tem pa bo tudi Slovenija morala najti svojo vlogo v prihodnosti Evropske unije. Ustavni sodnik Jaklič je prepričan, da bi moralo biti naši državi med drugim v interesu, da bi bil na ravni povezave urejen vsaj del medijskega področja. "V svoji disertaciji sem na primer razlagal o nujnosti medijskega prostora 50:50, da bi v vsaki državi članici torej 50 odstotkov morali imeti nacionalni mediji in 50 odstotkov vseevropski. To bi verjetno tudi k nam prineslo pomembno pluralizacijo." Notranja pluralnost medijske krajine v vsaki državi članici je tudi imanentni interes Evropske unije. "Če notranja medijska krajina ni pluralna, bo tudi Evropska unija dobila drugačne odločevalce kot bi jih sicer, če bi bilo na ravni medijev v državi članici vse v redu. Medijska pluralnost je po vsebini zato imanentno tudi evropska tema. Ne v celoti. Če bi bila v celoti, bi lahko trpeli nacionalna kulturna in demokratična identiteta."

Kandidati za volitve v Evropski parlament naj se v kampanji osredotočijo na prave teme

Slovenija bo torej morala določiti prednostna vprašanja, pri katerih bi ji lahko pomagala povezava. Ob medijskem področju je DDr. Jaklič omenil tudi visoko šolstvo. Pred tokratnimi volitvami v Evropski parlament pričakuje poglobljene razprave. "Evropa je tisti instrument, ki nam mora pomagati k napredku demokracije, k večji stopnji pluralizacije, kar obenem prispeva k večji in pristnejši demokratizaciji Evrope in s tem k odpravi njenega demokratičnega deficita. Naj tisti, ki na evropskih volitvah kandidirajo, najdejo prave teme in načine, ki bodo jasno nagovorili volivce." DDr. Jakliča skrbi, da se teh tem premalo zavedamo.

Slovenija, Svet, Radijski utrip, Politika, Evropska Unija, Oddaje
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.