Peter Florjančič: Moje življenje je kot pravljica. Včasih si mislim, kako je to sploh mogoče.

Slovenija | 14.03.2019, 08:00 Nataša Ličen

Živeti je lepo. Šteje vsak dan, nam je pomenljivo dejal stoletnik, prvak med inovatorji svetovnega slovesa, ki se je rodil na Bledu, Peter Florjančič.

Prodoren, igriv, še vedno poln idej in zamisli o izboljšavah. Večino svojega življenja je živel in ustvarjal v tujini.

Pred petnajstimi leti se je vrnil v domovino, na Bled. Mnogi v Sloveniji še danes ne vemo za njegovo neverjetno zgodbo. S še tako bujno domišljijo si težko domislimo življenja, kakršnega je živel g. Peter Florjančič. V tujini se je družil z najvidnejšimi osebnostmi gospodarstva, politike, s kralji in bogataši različnih branž, tudi s številnimi znanimi ljudi iz sveta glasbe in filma.

»Imel sem ogromno prijateljev, tudi zaslužil sem veliko. Kako je bilo to sploh mogoče, si mislim danes in včasih spati ne morem od te misli. Živel sem v najlepših krajih Evrope. Moje življenje je bilo kot pravljica.«

Peter Florjančič je letos 5. marca dopolnil sto let.

»Ni res!«, nam je vskočil v besedo in nas v nasmehu popravil, ko smo ga obiskali dan po praznovanju jubileja. V slovenski javnosti ni bil prezrt, g. Peter je bil deležen pozornosti, imel tudi več intervjujev, bil na otvoritvi razstave, ki so jo sodelavci Tehniškega muzeja Slovenije o njegovem delu in izumih postavili na Bledu, ter bil zato razumljivo nekoliko utrujen, a igriv in dobrovoljen kljub vsemu: »Imam jih sto let in 24 ur. To je pomembno. Pri mojih letih je treba biti natančen.«

Pri stotih letih vsak dan še toliko bolj šteje, in to je že prva pomembna lekcija za vsakega od nas, da bi znali živeti polno. »Ni mi všeč, kam gre ta svet. Če bomo tako nadaljevali, nas bo zaradi onesnaženja in pretiravanja narava odstranila«, je bil jasen.

Ko se je Peter Florjančič pred 15 leti vrnil v Slovenijo, mnogi niso poznali njegovega dela, kaj šele da bi poznali njegovo edinstveno zgodbo. Pustil je globok pečat v slovenski znanosti in sooblikoval tehniško dediščino naše domovine.

V življenju, ki ga opisuje kot pravljico, je imel veliko sreče, poudarja sam.

Živel in ustvarjal je v številnih krajih po Evropi in ZDA. V mladih letih je bil aktiven športnik, harmonikar, celo filmski igralec ob Marlen Dietrich. To je le ena od številnih svetovno znanih osebnosti, s katerimi je prijateljeval g. Peter. Tako skoraj mimogrede pove, da: »Sva se s sosedom Charliem Chaplinom ob popoldnevih pogosto družila na skupni terasi.«

Peter Florjančič je inovator svetovnega slovesa, ki je ne samo izumljal, znaj je svoje ideje tudi unovčiti, kar mu je odpiralo vrata v svet vplivnih in v številne priložnosti, ki pa jih je znal izrabiti. Je to ključ uspeha? »Niso dovolj samo ideje, inovatorji smo vsi in vse je izum, treba je verjeti vase, in ideje znati tudi prodati, predstaviti, da bodo ljudje razumeli.«

Že kot mladenič je imel lastno tkalnico. Prvi večji uspeh je dosegel s patentom za statve, ki so omogočale hitrejše tkanje in s strojem za tkanje šalov. Prvega je poklonil: »Kraljici Karađorđevič sem ga poklonil in zato dobil poljubček na lice.«

Med njegovimi bolj znanimi izumi je razpršilec za parfumsko stekleničko, ki je prišel na tržišče leta 1947. S svojimi idejami je bil pogosto pred časom. Tak primer so avtomobilske zračne blazine iz leta 1957. Njegov izum okvirčka za diapozitive je za nekaj desetletij osvojil profesionalni in amaterski fotografski svet. Od leta 1943 je prijavil več kot 400 izumov, do zdaj jih je do stopnje proizvodnje prišlo 43.

Na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino mu je bilo podeljenih 18 patentov, registriranih ima tudi pet znamk in 13 modelov. Zadnje varstvo je pridobil leta 2016 za model za prstan v obliki stiliziranega vesla za blejski čoln – pletno.

Sodelavci Tehniškega muzeja Slovenije so postavili razstavo »Živeti sanje - stoletnica Petra Florjančiča« v Festivalni dvorani na Bledu, ki je odprta do 25. marca.