Preložitev brexita vse realnejša, gospodarstvo skrbi negotovost
Svet Andrej Šinko
Voditelji članic Evropske unije so ponoči dosegli dogovor o preložitvi brexita, načrtovanega za 29. marec. Če bo britanski parlament v prihodnjem tednu potrdil ločitveni sporazum, bo brexit preložen do 22. maja, v nasprotnem primeru pa le do 12. aprila. A London bo moral vseeno predstaviti naslednji korak. Tako v Evropski uniji kot v Združenem kraljestvu so z odločitvijo zadovoljni, kljub temu so napovedali nadaljevanje priprav na brexit brez dogovora.
Evropska unija je opredelila dva scenarija preložitve, njeno trajanje bo odvisno od razvoja dogodkov v britanskem parlamentu. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je o odločitvi voditeljev članic dejal, da ta pušča večino stvari v zvezi z brexitom odprtih. »Vlada Združenega kraljestva bo imela možnost za dogovor, brexit brez dogovora, dolgo preložitev in preklic sprožitve 50. člena, s katero je Združeno kraljestvo zagnalo proces brexita. 12. april je ključen datum za Združeno kraljestvo, da se odloči, ali bo izvedlo evropske volitve. Če jih ne bo, pa dolga preložitev dogovora avtomatsko postane nemogoča.«
Francoski predsednik Emmanuel Macron meni, da se je Evropska unija jasno odzvala na britansko prošnjo z opredelitvijo svojih omejitev in pogojev. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je poudarila, da si želi urejenega brexita, a da se Unija pripravlja na vse scenarije. Voditelji članic so ponoči potrdili tudi dodatna zagotovila v zvezi z irsko mejo in sporočili, da izstopnega sporazuma, dogovorjenega novembra lani, niso pripravljeni še enkrat odpirati. Premierka Theresa May je napovedala, da si bo prizadevala za potrditev dogovora v britanskem parlamentu, želi pa se izogniti tudi možnosti, da bi britanski državljani, potem ko so na referendumu izbrali brexit, morali še enkrat na evropske volitve.
Gospodarstvo skrbi negotovost v zvezi z brexitom
Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije bo imel gospodarske posledice. V primeru trdega brexita bi se po napovedih Umarja slovenska gospodarska rast lahko dolgoročno znižala tudi za odstotek. Direktor Boxmarka Marjan Trobiš pojasnjuje, da bi to pomenilo »da bi se izdelki za našo stranko podražili. Ne bi pa to direktno vplivalo na naše cene. Vsekakor je nedogovorjen brexit neka negotovost, ki jo tudi vse stranke v Angliji obsojajo. In menim, da trenutno veter piha v smeri, da raje ne bi izstopili.«
Tudi avtoprevozniki so zaskrbljeni. Direktor podjetja Vitrans Jernej Vidic pojasnjuje, da ne vedo natančno, kaj se bo dogajalo po brexitu, zlasti če bo dogovora z Brusljem. Problem vidi predvsem v nadzoru na meji in carinah. »Ne bomo več rentabilni, ne bomo se pravočasno vračali v Slovenijo, zaradi carin bo verjetno tudi manj robe. Že zdaj izgubljamo kader, izgubljamo voznike, ker več nočejo več voziti v Anglijo. In tako nastajajo velike težave.«
Združeno kraljestvo se s slabim 2-odstotnim deležem v slovenskem blagovnem izvozu med trgovinskimi partnericami uvršča šele na 14. mesto, zato bi bil neposredni negativni učinek na slovenski izvoz in BDP majhen. Bi se pa ta lahko povečal posredno, med drugim zaradi močne povezanosti Slovenije predvsem z Nemčijo in Francijo, ki sta zelo pomembni trgovski partnerici Združenega kraljestva.
