Radio Ognjišče
Robert BožičRobert Božič
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko

AVDIO: Kako se bo EU soočila s tujimi borci?

Komentarji Petra Stopar

Predsednik ZDA Donald Trump je minuli teden zatrdil, da je Islamska država v Siriji poražena. V Pentagonu tega niso želeli komentirati, verjamejo pa, da je omenjena skupina na robu poraza. A v Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino.

Tako imenovani tuji borci Islamske države predstavljajo po oceni varnostnih strokovnjakov in mednarodne skupnosti resen varnostni problem. V preteklih letih naj bi se po raziskavah Islamski državi v Siriji in Iraku pridružilo približno štirideset tisoč iz več kot 110 držav. Nekateri so se že ali pa se še nameravajo vrniti nazaj.

»Borci, ki so se vrnili, ideologije ne bodo opustili. Morda se ne strinjajo več tako z načeli Islamske države, kar pa ne pomeni, da na splošno ne podpirajo radikalne vahabistične ideologije. Ti ljudje definitivno predstavljajo velik problem. Pa ne tisti, ki jih bodo, če jih bodo, iz ujetništva vrnili sirski Kurdi, ampak so večji problem tisti, ki so se morda vrnili pod nekim drugim imenom, preko ilegalnih tokov, kanalov, preko katerih prihajajo v Evropo tudi migranti ter se niso vrnili v matično državo, ampak v neko državo, v kateri se počutijo relativno varne, da delajo naprej,« meni strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne. Glavna težava so torej borci, ki niso na radarju obveščevalno-varnostnih služb, dodaja naš sogovornik.

So pa tu, kot rečeno, še džihadisti, ki so jih ujeli ameriški zavezniki kurdskih sil v Siriji, in za katere je Trump zahteval, naj jih Evropa sprejme in jih pripelje pred roko pravice. A to ne bo enostavno, saj ima vsaka država svoja pravila, zato Perne dopušča možnost za naslednjo rešitev: »Gledano praktično bi države lahko dopustile, da bi bili ti borci sojeni na prostoru, kjer so zagrešili te vojne zločine, in s strani ljudi, nad katerimi so oni ta grozodejstva počeli.«

Perne dodaja, da torej ni nujno, da se vsi ti borci vrnejo v Evropo, ki tako ali tako temu ni naklonjena. Po njegovih besedah je Danska ena od držav, ki je jasno povedala, da si ne želi nikogar od njih. Celotnemu pogovoru lahko tudi prisluhnete.

Komentarji, Evropska Unija
Multimedijski adventni koledar Radia Ognjišče (photo: Štefan Iskra) Multimedijski adventni koledar Radia Ognjišče (photo: Štefan Iskra)

Adventni koledar za otroke: Hlevček in sv. družina...

Pred nami je sveti večer, kar pomeni, da je ostalo še čisto malo korakov in se naše skupno potovanje v Betlehem zaključuje. Prispeli smo na cilj! Z Marijo, Jožefom in osličkom smo potovali skozi ...

Meta Potočnik je v Radijski katehezi gostila Mira Šlibarja in Nika Šavlija (photo: Izidor Šček) Meta Potočnik je v Radijski katehezi gostila Mira Šlibarja in Nika Šavlija (photo: Izidor Šček)

Po krstu in bolniškem maziljenju sem oživel #video

Decembrska kateheza za bolnike, invalide in starejše je prinesla pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po več letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od ...

Simon Brezovnik, Boštjan Čerin in Tina Brezovnik (photo: Maja Morela) Simon Brezovnik, Boštjan Čerin in Tina Brezovnik (photo: Maja Morela)

Za rojstni dan ji je podaril posebno darilo

Družabne igre so poleg zabave tudi prostor srečanja, sodelovanja in učenja. Da bo njihova igra zadostovala vsem tem kriterijem so se trudili tudi ustvarjalci čisto nove in prve skavtske igre ...

S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček) S. Emanuela Žerdin (photo: Izidor Šček)

»Tuje spoštujemo, svojega pa ne damo.«

Ob prazniku samostojnosti in enotnosti naše države smo se pogovarjali s s. Emanuelo Žerdin. Večkrat napiše kakšen komentar, slišimo jo tudi na valovih Radia Ognjišče. 26.12. 1990 je proces ...

Avdio player - naslovnica