Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik

AVDIO: Kako se bo EU soočila s tujimi borci?

Komentarji Petra Stopar

Predsednik ZDA Donald Trump je minuli teden zatrdil, da je Islamska država v Siriji poražena. V Pentagonu tega niso želeli komentirati, verjamejo pa, da je omenjena skupina na robu poraza. A v Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino.

Tako imenovani tuji borci Islamske države predstavljajo po oceni varnostnih strokovnjakov in mednarodne skupnosti resen varnostni problem. V preteklih letih naj bi se po raziskavah Islamski državi v Siriji in Iraku pridružilo približno štirideset tisoč iz več kot 110 držav. Nekateri so se že ali pa se še nameravajo vrniti nazaj.

»Borci, ki so se vrnili, ideologije ne bodo opustili. Morda se ne strinjajo več tako z načeli Islamske države, kar pa ne pomeni, da na splošno ne podpirajo radikalne vahabistične ideologije. Ti ljudje definitivno predstavljajo velik problem. Pa ne tisti, ki jih bodo, če jih bodo, iz ujetništva vrnili sirski Kurdi, ampak so večji problem tisti, ki so se morda vrnili pod nekim drugim imenom, preko ilegalnih tokov, kanalov, preko katerih prihajajo v Evropo tudi migranti ter se niso vrnili v matično državo, ampak v neko državo, v kateri se počutijo relativno varne, da delajo naprej,« meni strokovnjak za varnostna vprašanja Boštjan Perne. Glavna težava so torej borci, ki niso na radarju obveščevalno-varnostnih služb, dodaja naš sogovornik.

So pa tu, kot rečeno, še džihadisti, ki so jih ujeli ameriški zavezniki kurdskih sil v Siriji, in za katere je Trump zahteval, naj jih Evropa sprejme in jih pripelje pred roko pravice. A to ne bo enostavno, saj ima vsaka država svoja pravila, zato Perne dopušča možnost za naslednjo rešitev: »Gledano praktično bi države lahko dopustile, da bi bili ti borci sojeni na prostoru, kjer so zagrešili te vojne zločine, in s strani ljudi, nad katerimi so oni ta grozodejstva počeli.«

Perne dodaja, da torej ni nujno, da se vsi ti borci vrnejo v Evropo, ki tako ali tako temu ni naklonjena. Po njegovih besedah je Danska ena od držav, ki je jasno povedala, da si ne želi nikogar od njih. Celotnemu pogovoru lahko tudi prisluhnete.

Komentarji, Evropska Unija
Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica