AVDIO: Družinski zdravniki ponekod že grozijo z odpovedmi
Slovenija
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Mnogi med njimi poudarjajo, da nov splošni dogovor v zdravstvu za letos nikakor ni izboljšal razmer. Trenutno je najhuje na Štajerskem in na Gorenjskem. V Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema?
Težave, s katerimi se sooča družinska medicina, niso prvič v ospredju. A v zadnjih letih so vsekakor dosegle vrh. Drži, da se spreminjajo generacije, da so mlajše bolj odločne in brezkompromisne. A specialistka družinske medicine, dr. Nena Kopčavar Guček, poudarja, da upravičeno. "Predvsem zato, ker se ponudbe za boljše razmere na delovnem mestu kažejo že v neposredni bližini. Tako opažamo osip naše stroke in vse manjše zanimanje zanjo."
Dr. Kopčavar Guček opozarja, da družinska medicina sodi med veje, ki so najbolj nadzirane, najbolj kaznovane in najbolj obremenjene z administrativnimi postopki. "To nam pravzaprav krati čas za bolnike."
Dr. Kopčavar Guček se zaveda, da je 500 novih zdravnikov družinske medicine kar čez noč neuresničljiv cilj. A to ne pomeni, da ni mogoče sprejeti kakšnega drugega ukrepa, ki bi razbremenil delo. "Ne gre za to, da bi želeli manj pacientov. Želeli bi več časa in posvečanja posameznemu pacientu. Zato smo dolgoročno želeli spodbuditi možnost zaposlovanja v svoji stroki s tem, da smo želeli, da ima vsak zdravnik 1.850 glavarinskih količnikov. Zakaj govorim o količnikih in ne o ljudeh? Zato, ker zdravstveno zavarovanje različno ocenjuje oskrbo zdravega odraslega človeka in na primer starostnika nad 65 let, ki je ocenjen z več kot enim količnikom, saj je njegova oskrba bolj zahtevna, običajno gre za več sočasnih bolezni, za več predpisovanja zdravil, napotnic in podobnega." Sistem glavarinskih količnikov se sliši zapleten. Kaj je bistvo? "Nekdo, ki dela s študenti, bi lahko imel 1.850 študentov in bi to ustrezalo številu glavarinskih količnikov. Nekomu, ki dela v domu starostnikov, kjer so praviloma vsi starejši od 65 let, pa bi zadoščalo skoraj pol manjše število," pojasnjuje dr. Kopčavar Guček.
V preteklosti je prišlo do uvedbe referenčnih ambulant. V teh preventivo in obravnavo kroničnih, a urejenih bolnikov, pomaga voditi diplomirana medicinska sestra. Dr. Kopčavar Guček priznava, da gre za inovativen pristop. "Diplomirana medicinska sestra izvede vse stvari po protokolu. Izmeri višino, tehta, izmeri tlak, potipa pulz, posname EKG… A odčitavanja in interpretacija vseh izvidov so v celoti v področju vrednotenja zdravnika. Po ambulanti, ko konča z vsemi kurativnimi pacienti, ga čaka še kup kartonov, da pregleda izvedene preventivne preglede in naroči, kako naprej."
Dr. Kopčavar Guček razume zdravnike družinske, ki razmišljajo o kolektivni odpovedi, prepričana je, da gre za dejanje obupa. "Ali bo zdravstveni sistem kolabiral ali ne, ni odvisno od zdravnikov, temveč od tistih, ki sprejemajo odločitve." Delegacija zdravnikov družinske medicine bo jutri prišla tudi v državni zbor, kjer bo o njihovih težavah na pobudo poslancev NSi razpravljal pristojni odbor.
