Morski pes
Če želite spremeniti svet, ne bežite pred morskimi psi
| 20.02.2019, 06:54 Rok Mihevc
Na prvi pogled je bila izbira tokratnega govorca v oddaji »Sol in luč« nenavadna, naš gost je bil namreč admiral ameriške vojske. Toda njegov nastop ob podelitvi diplom študentom univerze v Texasu je bil tako izjemen, da si ga je po svetu ogledalo že na milijone ljudi.
Imam nekaj predlogov, ki vam lahko pomagajo na poti do boljšega sveta. Čeprav je res, da sem se teh pravil naučil pri marincih, pomagajo vsem ljudem, tudi tistim, ki niso nikoli služili v vojski. Ta pravila ne gledajo na vaš spol, vero, etničnost, spolno usmerjenost in socialni status. Naše preizkušnje v tem svetu so podobne in lekcije, ki se jih pri tem naučimo, nam pomagajo, da te preizkušnje premagamo in gremo naprej ter tako spreminjamo svet okrog sebe.
SEAL (Morje Zrak Zemlja, Tjulni) sem že 36 let. Vse se je začelo, ko sem ob maturiranju z univerze začel z osnovnim urjenjem v Koloradu v Kaliforniji. Osnovno urjenje, ki ga potrebujejo Tjulni, traja 6 mesecev in vključuje mučen tek po mehkem pesku, polnočna plavanja v ledeni vodi San Dieškega zaliva, poligone z ovirami, dneve brez spanca in mraz, ki je segel do kosti. Pol leta so nas vojaki, ki so bili za to usposobljeni, trpinčili in skušali iz naših vrst izločiti vse, ki niso bili dovolj močni.
Urjenje je bilo prilagojeno tudi tako, da so nadrejeni ugotovili, kdo izmed nas je bil najbolj pripravljen voditi skupino navkljub stresnim situacijam, kaosu, neuspehu in težavah. To urjenje je za večino od nas predstavljalo toliko problemov, kot jih bi drugače izkusili v celotnem življenju.
1. Če želite spremeniti svet, začnite postiljati posteljo
Vsak dan so nadrejeni vstopili v naše sobe in najprej pregledali postelje. Če ste posteljo prav postlali, če so njeni robovi popolnoma pravokotni, če je odeja napeta čez žimnico, vzglavnik na sredini vzglavja, dodatna odeja pa lepo zložena ob vznožju postelje.
To je bila zelo preprosta in vsakdanja naloga. Ampak vsak dan smo morali posteljo postlati popolno. Takrat se nam je to zdelo nesmiselno, še posebej zato, ker smo se urili za vojake, za žilave Tjulnje. A modrost, ki jo odkrijemo z opravljanjem te majhne naloge, sem tudi sam neštetokrat potrdil. Če vsak dan posteljete posteljo, boste opravili prvo nalogo tistega dneva. To vam bo dalo občutek majhnega ponosa in vas bo motiviralo, da boste opravili še nadaljnje naloge. Ob koncu dneva se bo ta mala naloga spremenila v vrsto opravljenih nalog. Postiljanje postelje bo pripomoglo tudi k temu, da bodo stvari v življenju dobile smisel. Če ne morete opraviti malih nalog pravilno, ne boste mogli opraviti velikih nalog.
In če se slučajno zgodi da imate grozen dan, se boste domov vrnili v postlano posteljo, ki ste jo vi sami postlali, in ta vam bo dala spodbudo, da bo jutri bolje.
2. Če hočete spremeniti svet, najdite nekoga, ki vam bo pomagal veslati
Med urjenjem so bili kadeti razdeljeni v skupine. Vsaka šteje 7 članov, na vsaki strani čolna trije veslači in en krmar. Vsako jutro so se skupine zbrale na plaži in morale so preveslati nekaj kilometrov ob obali. Pozimi je lahko zaliv globlji za kar 2 metra in tako je veliko težje veslati čez zaliv. Zato morajo vsi veliko delati. Vsako veslo mora biti usklajeno z ritmom, ki ga daje krmar. Vsi morajo opravljati enako delo, saj se v nasprotnem primeru čoln obrne proti valu, ki ga nato potisne nazaj na obalo.
Če smo hoteli, da bi s čolnom prišli na dano lokacijo, smo morali vsi veslati. Ne morete spremeniti sveta sami. Potrebujete pomoč drugih. In da zares pridemo iz začetne točke do našega cilja, bomo potrebovali prijatelje, sodelavce, dobro voljo neznancev in močnega krmarja, ki bo vse usmerjal.
3. Če želite spremeniti svet, obsojajte človeka glede na velikost njegovega srca, ne njegovih plavutk
Po nekaj tednih zahtevnega usposabljanja, s katerim se je na začetku spopadlo 150 mož, nas je ostalo samo še 35. Zdaj je bilo samo še 6 skupin in v vsaki 7 mož. Bil sem v skupini, kjer smo bili vsi visoki. Najboljša skupina pa nismo bili mi, ampak skupina, kjer so bili vsi možje majhni. Nihče od njih ni bil višji od 170cm.
To skupino »malčkov« so sestavljali zelo različni ljudje, Indijanec, Grk, Italijan, črnec in dva žilava moža iz Bližnjega vzhoda. Ta skupina je bila od vseh ostalih hitrejša in boljša v veslanju, plavanju in teku. Vsi smo se posmehovali njihovim majhnim plavutkam, ki so si jih nadeli pred plavanjem, ampak na koncu so nas vedno premagali. Usposabljanje nam je pomagalo, da nas je spravilo na enak nivo. Nič ni bilo bolj pomembno ali potrebno, kot naša volja po uspehu. Ne barva kože, ne naša narodnost, izobrazba ali naš socialni status.
4. Če hočete spremeniti svet, se sprijaznite z nekaj medenjaki in pojdite naprej
Naši nadrejeni so nas večkrat na teden postavili v vrsto in pregledali naše uniforme. Naša pokrivala so morala biti popolna, naša oblačila popolnoma zlikana in naša zaponka na pasu brez kakršnegakoli madeža. Na žalost pa uniforme, ne glede na to, koliko truda smo vložili v pripravo, nikoli niso bile popolne. Nadrejeni so zmeraj našli kakšno “napako”.
Če pregleda uniform nismo opravili, smo morali oblečeni teči do plaže in se tam kotaliti po mokrem pesku, dokler nam ni le ta zapolnil vsake gube na uniformi. To vajo smo poimenovali medenjak. Tako smo morali biti oblečeni še cel dan. Mokri in pokriti s peskom. Veliko kolegov ni moglo sprejeti tega, da je bil ves njihov trud zaman. Ni bilo pomembno kako zelo smo garali za popolno uniformo, vedno je bila zgodba enaka. Nismo mogli razumeti cilja, ki naj bi ga imela ta vaja. Nikoli vam ne bo uspelo. Nikoli ne boste imeli popolne uniforme. Včasih boste navkljub svojemu najboljšemu trudu ali pripravah dosegli samo medenjak. Takšno je pač življenje.
5. Če želite spremeniti svet, se ne smete bati cirkusa
Vsak dan urjenja je s seboj prinesel nove fizične napore. Dolge razdalje, ki smo jih morali preteči ali preplavati, različne poligone, vaje za test poguma. Pri vsaki smo morali doseči določen standard. Če nam to ni uspelo, so bila naša imena razstavljena na deski, nad katero je pisalo, da so vsi navedeni možje povabljeni v “cirkus”. Cirkus so bile dodatne vaje, ki so jih izpopolnili tako, da bi nas prisilile, da bi odnehali.
Nihče si ni želel iti v cirkus. Ta nam je predstavljal opomin, da tisti dan nismo naredili dovolj, izčrpanost pa se je nadaljevala tudi naslednji dan, kar je s seboj prineslo ponovni obisk cirkusa. Toda v obdobju urjenja je vsak mož kdaj prišel na cirkuško listo.
Čez nekaj časa pa smo opazili nekaj zelo zanimivega. Tisti, ki so bili skoraj vedno na listi, so postajali vedno močnejši. Dodatni dve uri treninga sta jim pomagali, da se je povečala njihova fizična moč in psihična moč. Življenje je polno cirkusov. Kdaj vam bo spodletelo. Verjetno vam bo spodletelo kar velikokrat. Bilo bo boleče. Jemalo vam bo pogum. Na trenutke vam bo preizkušalo samo središče duše.
6. Če želite spremeniti svet, se morate včasih neustrašno zabiti v oviro
Vsaj enkrat na teden smo morali premagati poligon, ki je vseboval 25 ovir, kot na primer 2-metrski zid, 6-metrsko pleteno mrežo in bodečo žico. Najtežja izmed njih pa je bila ovira z dvema stolpoma. Delovala je takole. Najprej smo se morali povzpeti na prvi šestmetrski stolp in se s pomočjo vrvi zavihteti na drugega, ki je bil visok le dva metra.
Rekord, ki da je nekdo postavil za ta poligon, je bil v času našega urjenja leta 1977, star 40 let. Zdel se nam je popolnoma nedosegljiv, dokler ni eden izmed kadetov prekršil pravil in se, da bi na dveh stolpih prihranil nekaj časa, zavihtel tako močno, da bi se lahko, če bi naredil napako, zelo poškodoval. Toda kadetu se je posrečilo in je zaradi tveganja podrl star rekord.
7. Če hočete spremeniti svet, ne bežite pred morskimi psi
Ko smo se učili bojevanja na kopnem, so nas odpeljali na otok San Clemente, ki je bil blizu San Diješke obale, ki je bil dom tudi veliko morskim psom. Če smo hoteli opraviti usposabljanje, smo morali plavati. Enkrat tudi ponoči.
Pred plavanjem so nas naši nadrejeni z nasmeški na obrazih obveščali o vseh možnih vrstah morskih psov, ki so živeli blizu otoka. Seveda so nam zagotovili, da nobenega kadeta ni pojedel morski pes, no vsaj v bližnji preteklosti ne. Kljub temu pa so nas opozorili, da če bi nas kakšen morski pes začel obkroževati, ne smete bežati, morate se postaviti zase. Morate se vesti pogumno. In če se morski pes odloči za malico in se požene proti vam, zberite vso moč, ki jo premorete in ga udarite po nosu, kar ga bo pregnalo. V našem svetu je zelo veliko morskih psov. Če želite priplavati do cilja, se morate z njimi sprijazniti.
8. Če želite spremeniti svet, dajte vse od sebe tudi v najtemnejših trenutkih
Tjulni morajo opravljati večje število nalog. Ena izmed njih je tudi napadanje sovražnikovega ladjevja pod vodo. Veščine, ki so potrebne za to nalogo, smo na usposabljanju zelo poglobljeno vadili. Ta naloga s seboj prinese plavanje pod vodo brez veliko opreme, samo s kisikovo bombo in kompasom. Preplavati smo morali kar 3 kilometre, da smo prispeli do tarče.
Vsak Tjulenj ve, da je pri takšni nalogi najbolj pomembno, da ostanemo zbrani in mirni, tudi pri najbolj težkem in mračnem delu te naloge. Še posebej takrat, ko pridete do najbolj zahtevnega dela, morate uporabiti vse taktične veščine in se zanašati na vašo osebno moč.
9. Če hočete spremeniti svet, začnite peti, ko ste do vratu globoko v blatu
Deveti teden urjenja je poznan kot “Peklenski teden”. Vključuje 6 dni brez spanja, konstantno fizično delo, mentalno zlorabljanje in en poseben dan, ki ga preživimo na blatni ravnici. Ravnica, ki je del zaliva je znana tudi po tem, da te lahko blato kot živi pesek požre celega. Ta poseben dan se odvija na sredo “Peklenskega tedna”, kjer morate preživeti 15 ur v mrzlem blatu , z zavijanjem vetra in konstantnim vpitjem nadrejenih, ki so nas hoteli pripraviti do tega, da bi obupali. Ko je sonce na tisti dan začelo zahajat, so našo skupino, ki naj bi po njihovem mnenju “kršila pravila”, poslali v blato.
Potopili smo se v blato, dokler od nas ni ostala samo še glava, ki je komaj ostala na površju. nadrejeni so nam rekli, da gremo vsi lahko takoj ven iz blata, če bo 5 mož obupalo. Mraz, ki je lomil volje mož je očitno skoraj nekaj kadetov prisilil, da bi obupali. Nam pa je ostalo še 8 ur mraza, ki je segel do kosti.
Šklepetanje z zobmi in grozni kriki kadetov so bili tako glasni, da nismo morali slišati nič drugega. In nato smo zaslišali glas, ki je začel peti. Grozen fušajoč glas je odmeval med nami. Toda kadet je pel pesem z velikim navdušenjem. Tako je en glas prešel v dva in ta v tri in kmalu je vsa skupina pela. Vedeli smo, da če lahko en mož zdrži tako trpljenje, lahko to storimo vsi.
Nadrejeni so nam grozili, da nam bodo čas, ki smo ga še morali preživeti v blatu, podaljšali, če ne nehamo peti, toda pesem je vztrajno donela po ravnini. In tako se nam je blato zdelo malo toplejše, veter je postal sapica in zora se ni zdela tako daleč.
10. Če želite spremeniti svet, nikoli, res nikoli ne pozvonite z zvoncem
V naših prostorih je v središču sobe visel zvonec, če smo hoteli obupati, smo morali samo pozvoniti in nato oditi. Če pozvonimo z zvoncem, nam ni treba več vstajati ob petih zjutraj, ali plavati v ledeni vodi. Če pozvonimo z zvoncem lahko opustimo urjenje. Samo pozvoniti je treba.
