Cestnik: Kot Sahara vode potrebujemo zmago desnice

Oddaje 19. 02. 2019, 06:15 Rok Mihevc

Zmago desnice potrebujemo, da se procesi v družbi diferencirajo in družba zadiha v pristnem demokratičnem duhu, je v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, komentiral Branko Cestnik in pojasnil tudi, zakaj je to zmago težko doseči.

Razmišljanje v oddaji je bilo oprto na članek bloga Cestnika z naslovom »Rdeča buržoazija«. Ali je ta tista, ki nam danes še vlada? »Rdeča buržoazija je komunistično meščanstvo, ki se je revoluciji povsem uklonilo. S tem, da je sčasoma dalo na stran svojo revolucionarno plat in začelo razvijati svojo novo-meščansko plat. Boj proti njej je izjemno težek, ker so njeni člani praviloma dobro izobraženi in na višjih položajih.«

Zato je bilo potrebno policijo, učiteljstvo, uradništvo in mnoge druge službe ustrahovati in podrediti oblasti, je pojasnil Cestnik. »In to se najboljše počne tako, da jim dvigneš standard.« Tako po njegovih besedah ni bilo nič čudnega, če so ljudje zaradi partijske knjižice prestopili iz tekočega traka v pisarno. Pa ne zaradi višje izobrazbe ali kvalitetnega dela. »To se je na kmetih razumelo kot »pogospodenje« nekoga, ki je bil »naš«. To meščanstvo je tako močno, da še danes pogojuje politiko, kulturo in državo«, je opozoril sogovornik.

Danes so ti procesi drugačni in tudi rdeča buržoazija zna obračunati znotraj sebe, to se je po njegovih besedah pokazalo pri primeru Borisa Kobala. Je pa v svojem razmišljanju Cestnik prišel še do ene hipoteze, da bi pojav rdeče buržoazije v Sloveniji izginil brez lustracije in čistk, če bi daljše obdobje vladala pomladna stran. »Ta rdeče meščanski sloj bi se sam sebi prilagodil novemu stanju. Nekaj bi ostalo levega, precej se bi umestili na sredino.«

A zakaj se je tako težko proti njej boriti? Ker nima strukture, nima šefa, nima napisanega programa, odgovarja Cestnik. »Bolj kot struktura nekega gibanja je podobna strukturi čebeljega roja, ki se giba po instinktu in inteligenci roja, da pride do želenih rezultatov. Torej, kakršen je moj interes, potem sem pripravljen nekaj žrtvovati. Roka, ki ti reže kruh, ti oblikuje misel. In dokler ti reže kruh partija, boš mislil kot partijec. Potem ti bo rezal kruh nekdo drug in boš mislil kot desničar. To je ta inteligenca roja, ki nima hrbtenice, da bi stal na poziciji in branil svojo identiteto in dostojanstvo.«

Zato zmago desnice potrebujemo kot Sahara vode, pravi. »Da se ti procesi in privilegiji v družbi diferencirajo, da se vse skupaj strese, prečisti in da družba zadiha v pristnem demokratičnem duhu. A do te zmage se ne da, ker delavstvo in kmetstvo vse manj voli, zmaguje pa Ljubljana in Maribor s to maso rdeče buržoazije.«