Podpis skupnega dokumenta
Papež in Al Tayyeb podpisala temeljni kamen sodelovanja med islamom in krščanstvom
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek je sklenil svoj kratek, a izjemno pomemben obisk Združenih arabskih emiratov. Med včerajšnjo konferenco za mir, na kateri je sodelovalo 700 verskih voditeljev z vsega sveta, sta z velikim imamom najuglednejše sunitske univerze Al Azhar podpisala skupno izjavo, ki ni le temeljni kamen za odnos med krščanstvom in islamom, ampak naj bi imela tudi močan vpliv na mednarodnem področju.
V islamsko katoliški izjavi je uvodoma zapisano, da vera spodbuja vernika k temu, da v drugem vidi brata, ki ga je treba podpirati in ljubiti. Vsi, ki imajo v srcu vero v Boga in v človeško bratstvo, naj bi bi se združili in delovali skupaj. »Prišel je čas, ko naj bi religije bolj dejavno, pogumno in odločno, brez pretvarjanja pomagala človeški družini dozoreti v sposobnosti sprave, vizije upanja in konkretne poti k miru«, je v nagovoru zatrdil sveti oče.
Obsežen dokument ostro obsoja tudi ubijanje v imenu Boga, kar je na osnovi odlomkov iz Korana in Mohamedovih govorov jasno poudaril veliki imam Al Tayyeb. Dejal je, da bomo za vsako naše dejanje odgovarjali pred Bogom. Po njegovih besedah verske vojne ne temeljijo na veri, ampak imajo politične razloge. »V dokumentu je jasno zapisano, da se ne sme uporabljati Božjega imena za razširjanje terorizma ali razdeljenosti. Bog ne potrebuje ljudi, ki bi druge ubijali v Njegovem imenu,« je zatrdil in dodal, da se ponekod že kažejo sadovi bratstva. Kot primer je navedel Egipt, kjer je sta bili ena zraven druge zgrajeni cerkev in mošeja.
Verska voditelja sta zato vse vernike pozvala k prenehanju zlorabe religije za sejanje sovraštva, ekstremizma in slepega fanatizma ter vse voditelje sveta in tudi medije povabila k širitvi vrednot miru, pravičnosti, dobrote, lepote in bratstva. »Ne moremo slaviti Stvarnika brez varovanja svetosti vsake človeške osebe: vsak je enako dragocen v Božjih očeh«, je zatrdil Frančišek. Prepričana sta namreč, da vzroki za najgloblje krize tega sveta temeljijo v omrtvičenju človekove vesti in oddaljitvi od verskih vrednot, pa tudi v individualizmu in materialističnih filozofijah. Verski in nacionalistični ekstremizem sta svet pripeljala do tretje svetovne vojne po koščkih.
Potem ko sta v izjavi naštela trpljenja in bolečine današnjega sveta sta poudarila velik pomen družine in ponovno prebujenje verskega čuta, predvsem v mladih. Spomnila sta, da je Stvarnik podelil dar življenja, da bi ga varovali. In tega daru nihče nima pravice vzeti ali ga ogroziti.
Zato sta obsodila vse genocide, terorizem, trgovino s človeškimi organi, splav in evtanazijo. Zavzela sta se tudi za spoštovanje vseh človekovih pravic, med njimi še posebej za spoštovanje veroizpovedi, zaščito bogoslužnih krajev, žensk, otrok in ostarelih.
Ob sklepu pa sta papež in imam Al Tayyeb prosila, da bi omenjeni dokument preučile vse šole in fakultete ter bi postal simbol objema med Vzhodom in Zahodom ter Severom in Jugom.
