Igor Gruber
AVDIO: Po rumeni čez Alpe z dobrim namenom
Doživetja narave Blaž Lesnik
Gornika in pohodnika Igorja Gruberja smo v Doživetjih narave gostili drugič. Po tem, ko je leta 2015 v 107-ih dneh prehodil 2640 km dolgo pot Via Alpina, ki se začne v Trstu in konča v Monaku, je lani poleti končal še rumeno različico. Poleg te vodijo po Alpah še tri, prav tako z barvami označene poti, tovrstno večdnevno hribolazenje pa je vse bolj priljubljeno. Tokrat je Igor svoji hoji dodal dober namen: zbiral je sredstva za pomoč dekletom in ženam v stiski nepričakovane nosečnosti.
Na rumeni Via Alpini se skupaj nabere 800 km čudovite narave, ki jo spremljajo tudi težke razmere in različne nadloge. Igor Gruber je v Doživetjih omenil vreme, žulje, komarje, klope, težave s prenočišči... Dodal je še službene obveznosti, ki so tokrat botrovale prekinitvi hoje sredi poletja. A Igor se je na pot vrnil in jo, čeprav po obrokih, prehodil do konca: od Trsta do Obersdorfa. »Če rdeča Via Alpina daje dober vpogled v celotne Alpe, rumena očara z lepoto Dolomitov in nekoliko bolj divjo podobo teh gora. Giblje se bolj po obrobju, najvišja točka je prelaz na 3020 metrih«.
Večino poti med 1000 in 2000 metri
Igor je hodil ves dan, predvsem na začetku je zaradi vročine začenjal v zgodnjem jutru in si sredi dneva vzel uro ali dve počitka. Kaj pa prenočevanje? »Spal sem na najrazličnejših mestih: zunaj v viseči mreži z ustrezno zaščito pred dežjem, večinoma pa v kočah ali višinskih gorskih zavetiščih, hotelih...«
Praznina je klicala po drugačni izpolnitvi
Tokrat se je Igor odločil, da svoji hoji doda dobrodelen namen. »Z ženo žal ne moreva imeti otrok. Ko sem slišal za pobudo Zavoda Biser, me je ideja takoj nagovorila, saj sem začutil, da lahko pomagam tam, kjer imam primanjkljaj. Tako lahko zapolnim praznino, ki je klicala po drugačni zapolnitvi.« Tako se je odločil za zbiranje sredstev za dekleta in žene, ki so v stiski nepričakovane nosečnosti. Gre za konkretno pomoč dekletom in ženam, ki se določi glede na vrsto stiske in situacije. Postal je ambasador projekta Slovenija 1000plus in na njihovi spleti strani tudi zapisal izkušnjo, ki jo imata z ženo, ko sta si želela sprejeti otroka, pa se to ne zgodi. »Mesec za mesecem se upanje razbije na tisoč koščkov in potem se naslednji mesec znova ponovi. V sebi čutiš poklicanost biti oče, ki pa se ne izpolni. Sledijo mnoge boleče preiskave in posegi za tvojo ženo. Želiš ji biti opora, ker si otroka želi še bolj kot ti in je zaradi vseh hormonov, ki so jih predpisali zdravniki, v popolnem čustvenem neravnovesju; v tebi išče oporo, ti pa si popolnoma nemočen. K temu prištevam še občutek popolne popredmetenosti, ki sva ga doživljala na kliniki za neplodnost, kjer iščejo samo čim večjo statistično verjetnost, da bo nek poseg uspešen in bo to dobro za uspešnost klinike, za naju pa jim v bistvu ni mar. Ne želijo slišati, da imaš drugačen pogled na življenje, in ti kot edino možnost ponujajo oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki pač žrtvuje nekaj neustreznih zarodkov ali jih zamrznejo za nedoločen čas. Iščeš, raziskuješ, sprašuješ, se informiraš … Izbrala sva Življenje in rekla NE. Pa ni bilo lahko.«
Ženske, katerim želita s to akcijo pomagati, doživljajo ravno obratno izkušnjo. V času in okoliščinah, ki niso primerne ali naklonjene novemu življenju, se jim to življenje pač zgodi in čaka, da ga sprejmejo v svoje življenje. Kljub temu da si otroka želijo, si ne znajo predstavljati novega življenja v svojem življenju. Stiske so zelo velike. Slovenija1000plus je projekt, ki je še odprt, sredstva pa se še vedno zbirajo.
In pohodni načrti?
Poleg rdeče in rumene obstajajo še svetlo in temno modra in vijolična različica Via Alpine in Igor pravi, da v bližnji ali daljni prihodnosti ostajajo v igri. Letos pa se podaja na znamenito korziško transverzalo GR20.
