Po zavrnitvi ločitvenega sporazuma negotovost in želja po urejenem brexitu
Svet Andrej Šinko
V Evropski uniji se dan po torkovi zavrnitvi ločitvenega sporazuma v Londonu vrstijo opozorila pred negotovostjo in povečanim tveganjem za brexit brez dogovora ter želje po urejenem izstopu. Kaj se bo zgodilo na Otoku, je nejasno, pričakovati je le, da bo vlada preživela glasovanje o nezaupnici, ki so ga po torkovem glasovanju zahtevali laburisti.
Britanski poslanci zdaj na predlog laburistov razpravljajo o nezaupnici vladi Therese May. Glede na napovedi naj bi vlado podprli unionisti in tudi večina poslancev iz vrst konservativcev, ki so včeraj glasovali proti ločitvenemu sporazumu z Unijo, Mayeva pa bi se tako lahko obdržala na položaju. Premierka v tem primeru napoveduje nova medstrankarska usklajevanja, do prihodnjega tedna pa naj bi pripravila plan B. Ta naj bi vključeval nov oziroma preoblikovan dogovor, saj premierka ni naklonjena, da bi Velika Britanija ostala v Uniji.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je v začetku današnje razprave v britanskem parlamentu o nezaupnici vladi Mayeve opozoril, da je po vrsti neuspehov njene vlade, ki so dosegli vrhunec z rekordnim porazom na glasovanju o dogovoru o brexitu premierka dolžna razpisati volitve.
Premierki je očital, da je »zapravila dve leti« v pogajanjih o brexitu, medtem ko »deluje v skladu z svojimi ozkimi strankarskimi interesi« ob sicer močnem nasprotovanju dogovoru tako v vrstah proevropskih kot konservativnih poslancev, ki zagovarjajo brexit.
Pričakovati je sicer, da nezaupnica Mayevi danes kljub zgodovinski zavrnitvi ločitvenega dogovora - za zavrnitev je glasovalo 432 poslancev, proti sta bila le 202 - ne bo izglasovana, saj so premierko podprli unionisti in večina konservativcev, ki je včeraj glasovala proti dogovoru.
Evropski voditelji in predstavniki EU institucij so zaskrbljeni
V Evropski uniji so medtem zaradi zavrnitve dogovora zaskrbljeni. Predsednik Evropske komisije Jean-Claud Juncker je sporočil, da takšna odločitev povečuje tveganje neurejenega brexita. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je namignil, da je še vedno v igri možnost, da Velika Britanija ostane v Uniji.
Glavni Evropski pogajalec za brexit Michel Barnier pravi, da je žogica na strani Britanije. V evropskem parlamentu v Strasbourgu je poudaril, da urejen brexit ostaja absolutna prioriteta unije, da pa se tveganje brexita brez dogovora še nikoli ni zdelo večje. Ob tem je pojasnil, da je na potezi britanska stran, da je prezgodaj za oceno posledic glasovanja v Londonu in da ne želi ugibati o različnih scenarijih.
Tudi nekateri evropski voditelji, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel menijo, da je še nekaj časa za pogajanja. Kljub temu, da si želijo dogovora, pa intenzivirajo tudi priprave, če bo prišlo do odhoda Velike Britanije iz Unije brez dogovora.
Kako se bodo zadeve odvijale naprej?
Medtem se omenja več možnosti, kako bi se lahko zadeve v povezavi z brexitom odvijale v prihodnje. Ena od njih je preložitev datuma odhoda Velike Britanije iz Unije, ki je zdaj predviden za 29. marec. V zvezi s tem se pojavlja tudi zahteva za pogajanja o novem dogovoru. Nekateri v Veliki Britaniji pa si želijo novega referendum.
Predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser pojasnjuje, da je včerajšnja zavrnitev dogovora o brexitu v britanskem parlamentu tudi posledica bližajočih se volitev na Otoku. V tem kontekstu pa za Veliko Britanijo predstavlja nevernost to, da bi predvolilni interesi prevladali nad interesi države v zvezi s pogajanji o brexitu.
Največ negotovosti bi prinesel odhod Velike Britanije iz Unije brez dogovora. »Kar se tiče gospodarstva mislim, da velikih pretresov ne bo veliko. Je bil pa londonski finančni trg glavni, ki ga je Evropska unija imela in je daleč najmočnejši od vseh ostalih. Tako bo luksemburški finančni trg zelo težko z vsemi sovjimi pravili nadomestil to, kar bo Evropa izgubila z londonskim finančnim trgom. Kar se tiče dolgoročnih geopolitičnih posledic, je udarec brexita za Evropo močan, ker to pomeni, da imamo precedenčni primer na katerem se lahko katerakoli druga država v trenutku, ko ne bo več zadovoljna, odloči, da bo odšla,« je pojasnil Gaiser.
Tudi slovenski gospodarstveniki, ki sodelujejo z Veliko Britanijo oziroma imajo v družbah prisoten britanski kapital, ocenjujejo, da brexit ni najhujša grožnja njihovemu poslovanju. Bolj jih namreč skrbi politična nestabilnost v Veliki Britaniji.
