Kitajski kristjani
Peking Tajvanu sporoča, da bo uresničil načelo ene Kitajske; če bo treba, tudi s silo
Svet Tone Gorjup
Kitajska in Tajvan imata v letos pomembni obletnici, ki si ju razlagata različno. Tajvan praznuje 70 let svoje države, Kitajska pa 40. obletnico poziva Taipeu k združitvi s Pekingom. V tej luči je kitajski predsednik Xi Jinping včeraj dejal, da je združitev Tajvana s Kitajsko neizbežna. Kot je dodal, je Peking pripravljen tudi na uporabo sile. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen mu je odvrnila, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta.
Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da podpira mirno združitev Kitajske s Tajvanom, in sicer po modelu »ena država, dva sistema«, kar Tajvanu zagotavljala varovanje njegovih interesov in blaginje. V govoru ob obletnici sporočila iz leta 1979, v katerem je Peking pozval k združitvi in koncu vojaških konfrontacij, je še dodal, da Kitajska ne bo dopustila separatistične dejavnosti. »Kitajska mora biti združena in bo,« je poudaril in dodal, da bo njegova država storila vse, kar bo potrebno. S tem se je posredno odzval na nedavni sporazum ZDA o prodaji vojaške opreme Tajvanu. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen iz vrst Demokratske napredne stranke, ki zagovarja avtonomijo, je v odzivu dejala, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta o dveh sistemih v eni državi in tudi ne soglaša z načelom »ene Kitajske« iz leta 1992; tega si razlaga vsak po svoje. Predsednica je pripravljena na dialog in podpira politična pogajanja med vladama, se pa Tajvan po njenih besedah ni pripravljen odreči svoji suverenosti ali sklepati kompromisov glede avtonomije.
Država Tajvan z nekaj manjšimi otoki, je nastala leta 1949, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška umaknili komunistom na istoimenski otok. Njeno suverenost je priznalo nad dvajset držav, čeprav ni nikoli razglasila neodvisnosti. Najmočnejša zaveznica so ZDA, ki jih veže tudi tako imenovani »zakon o obrambi Tajvana«. Po njem so Združene države Amerike dolžne braniti otok v primeru vojaškega napada s strani Kitajske. Trumpova republikanska vlada skladno s tem povečuje prodajo orožja Tajvanu. ZDA v odnosih s Pekingom sicer priznavajo, da je tudi Tajvan del Kitajske.
Med državami, ki priznavajo Tajvan, je Vatikan, ki ima v Taipeju svoje predstavništvo, a ne na ravni nunciature. Po podpisu začasnega sporzuma med Svetim sedežem in Kitajsko 22. septembra lani Vatikan pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti odprl nunciaturo v Pekingu. Če bo do tega prišlo in z morebitno otoplitvijo odnosov med ZDA in Kitajsko, bo Tajvan kot samostojna država izgubil dva močna zaveznika, ki bosta na račun dobrih odnosov s Pekingom razrahljala vezi z otokom.
Vir: asianews, STA
