Petra MalenšekPetra Malenšek
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc

Kaj lahko prinese boljše obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije?

Slovenija | 14.01.2019, 18:02

Vsi skupaj storimo premalo za obveščanje o pozitivnih vidikih Evropske unije. Na to je opozoril državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Dobran Božič. Kot je dodal, je treba za zmanjšanje vrzeli med Brusljem in državljani stare celine več govoriti o konkretnih projektih.

V Bruslju so pred kratkim zasedali ministri Evropske unije za zadeve povezave. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, kako bolje komunicirati z državljani in kako jim približati osrednje ustanove. Konkretnih novih idej za zdaj ni bilo. "Bilo je rečeno, da je zaznavanje Evropske unije pri prebivalstvu oziroma vsakem posamezniku mogoče malo premalo očitno, da jo premalo čutimo ter se niti ne zavedamo in cenimo, kaj prinaša. Ko se danes vprašamo, kaj je Evropska unija naredila v naših lokalnih skupnostih in naših mestih, težko preštejemo vse projekte, ki so bili financirani in pospešeni z njene strani," je za naš radio pojasnil Božič. Prav tu po njegovih besedah tiči spoznanje, kaj nam Evropska unija pravzaprav daje.

Da bi bilo treba predvsem o teh pozitivnih vidikih veliko bolje obveščati, so soglašali vsi udeleženci nedavnega sestanka v Bruslju. "Verjetno je življenje, ki ga danes živimo v Evropski uniji, eno najboljših, najvarnejših in ekonomsko najbolj prosperitivnih," meni Božič. Kot priznava, je še veliko možnosti za izboljšave, o čemer se je treba pogovarjati. A brez poslušanja ne gre. "Za politike in vse tiste, ki smo na položajih in omogočamo spremembe, je bistveno, da poslušamo državljane in slišimo njihove želje in zahteve. Da je ta razkorak, kaj mislimo v prestolnici in kaj sporočimo Bruslju, v največji možni meri usklajen z državljani. O tem smo govorili, kako okrepiti komunikacijo medprestolnicami in dialog s prebivalci, da bi dobili sliko, kaj ljudje želijo od prestolnice in od Bruslja," je prepričan Božič.

Evropski parlament
Evropski parlament © EU

Slovenija, Svet, Politika, Evropska Unija
Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...