p. mag. Branko Cestnik
Cestnik: Pred svinjskimi glavami na dvorišču džamije je bila podgana v Marijinem naročju
Oddaje | 11.12.2018, 11:46 Rok Mihevc
Kje je razlika med svobodo govora in sovražnim govorom smo se z p. Brankom Cestnikom pogovarjali v oddaji Spoznanje več predsodek manj. Meni, da gre za osnovne manire. »Tudi tisti, ki nima krščanske vzgoje, ve, da svoboda govora ni žaljenje.«
Sovražni govor je aktualna problematika in obstaja, obsoja ga tudi Sveto pismo. »Najhujšo obtožbo proti sovražnemu govoru naletimo v Jakobovem pismu, kjer najdemo na ostre in globoke besede, da jezik ne sme ubijati, zastrupljati in delati razdora.«
Zdaj je ta sovražni govor politično obarvana dikcija in moraš zelo paziti, kdo koga preganja in kdo v imenu česa. »Preden so bile svinjske glave na dvorišču džamije, je bila podgana v Marijinem naročju. Preden se je grdo pisalo o beguncih, so goreli križi. Ampak temu je ista elita, ki je proti sovražnemu govoru, ploskala.«
Trenutno se tudi proti podjetjem, ki oglašujejo v medijih s »sovražnimi vsebinami«, vršijo pritiski. Kot je povedal Cestnik je to pobudo sprožil Domen Savič, ki živi od spletnega aktivizma, je pa ta isti aktivist katoličane imenoval »katolibane«. »In ker eden izmed akterjev sovražnosti v Sloveniji, danes fura akcijo proti sovražnemu govoru, je ta akcija piškava in nima učinka. Vesel bi bil, če bi akcija proti sovražnemu govoru bila učinkovita, ampak, če je vodena od ljudi, ki ploskajo podgani v Marijinem naročju in sežiganju križev, bo le spodbujala naslednjo fazo sovražnega govora. Smo v hudičevem labirintu oz. vrtiljaku, ki gre vedno globlje vsakič, ko se kdo poskuša upreti sovražnemu govoru, a z njim manipulira.«
Tudi v primeru Strehovec se pojavlja vprašanje o svobodi govora, hkrati pa tudi o razlikovanju med pastoralnim in aktivističnim pojavljanjem kristjanov v družbi. »Tu dobimo občutke, da prolife aktivisti ne razumejo zadržanosti pastoralnih delavcev in bi želeli več podpore s strani župnikov, ti pa menijo, da je prevelik aktivistični angažma, škodljiv za pastoralo.«
Po njegovih besedah je primer sprožil tudi veliko pogovorov znotraj Cerkve. »Strehovca podpirajo vsi duhovniki, sami zase pa rečejo, da se ne vidijo kot aktivisti. To je razloček, ki ga moramo razumeti, da ne prihaja do neprimernih napetosti med nami. Vsi vemo, da je splav greh in nekdo, da do tega ne bi prišlo, gre pred porodnišnico in moli. To dejanje izziva v dobrem pomenu besede. Duhovnik pa ne more biti čisti aktivist, ker mora biti spovednik in na dolgi rok računa, da bo nekdo potreboval spoved. Na prižnici moram jasno povedati, da je splav greh, potem pa pokazati neko božjo mehkobo, h kateri se lahko zatečejo vsi, ki potrebujejo duhovniško pomoč. Tu lahko preveč aktivistični vzorec škodi našemu osnovnemu poslanstvu,« pravi Cestnik, ki še meni, da ni pa nič narobe, če tovrstne pobude organizirajo laiki, saj smo del odprte in demokratične družbe.
Oddajo je pripravil in vodil Jože Bartolj.