Sprejem dogovora o migracijah spremljajo tudi protesti v Ljubljani
V maroškem Marakešu so članice Združenih narodov potrdile globalni dogovor o migracijah. Ta je razdelil evropske države in slovensko javnost. Nekaj več kot deset držav med njimi večinoma evropskih pa tudi ZDA, ni pristopilo k dogovoru, saj enači nezakonite in zakonite migracije. To trdijo tudi v slovenski opoziciji, ki je vlado pozvala k odstopu od dogovora ter napovedala referendum.
Poimenovanje, da gre za globalni dogovor, je napačno, trdi urednik spletnegacasopisa.eu Peter Jančič in dodaja, da je globalnost izginila po izvolitvi predsednika Donalda Trumpa, ki je iz dogovarjanja svojo državo umaknil, ko se je šele začelo govoriti o vsebini. Trump je namreč dogovor ocenil kot grožnjo suverenosti ZDA ter dodal, da je grožnja varnosti in razvoju drugih držav. Podobnega mnenja so tudi v slovenskih opozicijskih strankah. Prvak SDS Janez Janša je zaradi slovenskega »da« dogovoru že napovedal referendum: »Procedura je bila obrnjena na glavo. Najprej bi morala biti razprava in potem odločitev, tako pa je bila odločitev in zdaj imamo razpravo. Odločitev je bila o tekstu, ki ga v skladu z 11. členom slovenske ustave sploh ni bilo, ker teksta ni bilo v slovenščini, angleško ne znajo niti vsi člani vlade, tako da res ne vem, o čem ste odločali. Odločali ste na podlagi časopisnih člankov, kakšnega klica iz Berlina ali pa iz Pariza in pač to je to. Toliko o naši suverenosti oziroma o vaši suverenosti, o kateri tako veliko govorite. Ravno za suverenost tukaj gre. Tako da nam niste pustili nobene druge možnosti kot to, da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum, če verjamete v svoje besede, če verjamete v to, da se da to razložiti na pozitiven način, kar tukaj sprejemate, boste z veseljem pritisnili na tipko za to, da o tem odloči ljudstvo. Gre za njihovo prihodnost, ne samo za vašo.«
Predsednik NSi Matej Tonin je danes dejal, da v stranki obžalujejo, da se je konference v Marakešu, kjer so danes potrdili dogovor Združenih narodov o migracijah, udeležila tudi slovenska delegacija. Znova je izrazil nasprotovanje dogovoru, saj ta po njegovih besedah precej agresivno promovira multikulturalizem, kjer se zdi da bi se morali mi prilagajati tistim, ki prihajajo k nam, in ne obratno. Poleg tega je za NSi problematično, da dogovor briše zelo jasno mejo med legalnimi in ilegalnimi migracijami, je povedal Tonin.
In kaj je glavni problem? Po mnenju večine je to, da dogovor zabrisuje mejo med begunci in migranti ter prinaša kazni za tiste medije, ki bodo o migracijah poročali sovražno. Geopolitični analitik Laris Gaiser je pred časom za naš radio dejal, da je Marakeška deklaracija v vsebini včasih zelo ohlapna pri ločevanju migrantov od beguncev in bi lahko, v večini primerov, bila v nasprotju z nacionalnimi zakonodajami. Glede na to, da se je v času pogajanja dokument precej spremenil in da prav avstrijska vlada, ki je imela na začetku pomembno vlogo pri oblikovanju vsebine in zdaj – v času njenega predsedovanja EU – odstopa od sporazuma in podpisa napovedanega OZN akta, bi moral biti signal slovenski vladi, da bi mogoče bilo vredno podrobno preučiti vsebino dokumenta, meni sogovornik.
Dogovor Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je sicer prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij, ki pa ga poleg ZDA niso podprle vlade Avstralije, Avstrije, Češke, Latvije, Madžarske in Poljske. Menijo, da dogovor postavlja več vprašanj kot jih razrešuje.
Sprejem dogovora sicer v Ljubljani spremljajo protesti, ki so ohromili promet pred državnim zborom, protestniki so blokirali tudi vhod v parlament. Po ocenah se je zbralo skupno več kot 250 ljudi, je pa njihovo število težko oceniti, ker se jim pridružujejo vedno novi. Več sto ljudi tako opozarja, da je slovenska delegacija v Marakešu proti volji naroda in je bila brez mandata za podpis predlagane deklaracije.
