Če ne ZDA, kdo potem?

Svet | 04.12.2018, 12:52 Marta Jerebič

Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. To je bilo že njuno četrto srečanje, pri katerem sta znova govorila o prizadevanjih za obnovitev mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci in za dosego rešitve dveh držav. Posebno pozornost sta namenila statusu Jeruzalema. Izpostavila sta pomembnost priznanja in ohranjanja identitete in splošne vrednosti svetega mesta za tri abrahamska verstva. Dotaknila sta se tudi drugih konfliktov na Bližnjem vzhodu in vloge verskih skupnosti v boju proti ekstremizmu in fundamentalizmu.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v pogovoru za italijanski časopis La Stampa dejal, da ZDA s Trumpom na čelu ne more biti edini mediator na Bližnjem vzhodu. Odpira kanal z Omanom, računa na pomoč Evrope in Rusije. Vendar docent na fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem in strokovnjak za Bližnji vzhod, dr. Primož Šterbenc, v državah Evropske unije zaradi njihovega dosedanjega delovanje ne vidi pravega mediatorja. »ZDA in vse članice EU so po mednarodnem pravu obvezane pritisniti na Izrael, da bi prenehal s kršitvijo mednarodnega prava in uničevanja možnosti za nastanek suverene in življenjsko sposobne suverene države. Pa članice EU tega niso nikoli naredile.«

Evropska unija je po njegovih besedah šele pred kratkim uvedla kvazisankcije proti Izraelu, ZDA so vseskozi proizraelski akter. »Ko danes evropski voditelji kritizirajo Trumpa je to neke vrste hipokrizija. Ne pozabimo, da Izrael večino svojega izvoza plasira v EU in ne onkraj Atlantika. V tem smislu je prav EU tista, ki bi v primeru, če bi res hotela preprečiti trajni vir nestabilnosti v svoji neposredni soseščini, lahko pritisnila na Izrael.« Rusija sicer povečuje svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, vendar nikoli ni bila akter, ki bi bil priznan v izraelsko-palestinskem konfliktu."

Sveti sedež je palestinsko državo priznal januarja 2016, papež Frančišek se je z Abasom srečal že četrtič. Dr. Šterbenc meni, da je »papež Frančišek pokazal, da je na strani šibkejših in trpinčenih. In tukaj razume, da so trpinčeni že dolgo časa Palestinci, da jih Izrael s svojo politiko sistematično ponižuje, rasistično trpinči in zmeraj bolj otežuje njihovo življenje. Njegova dokaj pogosta srečanja z Mahmudom Abasom vidim kot neko artikuacijo oziroma izraz podpore trpinčeni, šibkejši strani.«