Občine imajo premalo sredstev glede na naloge

Slovenija 07. 11. 2018, 18:24 Andrej Šinko

Predstavniki občinskih združenj opozarjajo na podfinanciranost lokalne ravni, hkrati pa poudarjajo, da skupna zadolženost občin ni problematična. Sodelovanje na lokalni ravni ocenjujejo kot dobro, prav tako pa menijo, da so občine v splošnem uspešne pri izvajanju nalog, ki so v njihovi pristojnosti. O omenjenem so v oddaji Pogovor o spregovorili podpredsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar, vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občin Slovenije dr. Miloš Senčur in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Občine so se z vlado za leto 2019 dogovorile o povprečnini v višini 573 evrov in pol na prebivalca, kar naj bi bilo pod predvidenimi stroški za vse naloge. Prav prenizka povprečnina pa občine sili k dodatnemu zadolževanju. »Problem premajhne povprečnine je, da zmanjkuje denarja za sanacijo cest, na primer nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa se kanalizira v tekočo porabo,« pojasnjuje predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj. Ob tem dodaja, da se morajo občine bolje pripraviti na prihajajočo finančno perspektivo in v večji meri izkoristiti kohezijska sredstva.

Dolg vseh 212 občin je konec lanskega leta znašal več kot 840 milijonov evrov, vendar pa po mnenju sogovornikov ni problematičen. »Ta zadolženost se v občinah uporablja za financiranje ali pa sofinanciranje investicij. Moramo vedeti, da so sredstva za vzdrževanje namenska, ne gredo v tekočo porabo. Je pa treba povedati, da je v javnem dolgu ta zadolženost minimalna,« pojasnjuje podpredsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar.

Vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občin Slovenije dr. Miloš Senčur meni celo, da je zadolževanje občin preveč omejeno. V zvezi z nadzorom nad porabo sredstev, ki se vrši preko nadzornih odborov, pa je kritičen. »Ker se mi zdijo nadzorni odbori velikokrat spolitizirani. Verjetno bi jim bilo treba dati drugačno podobo.« Pri tem omenja še pristojnosti računskega sodišča, ki pa da je kadrovsko precej omejeno.

Sogovorniki se strinjajo, da so občine glede na finančna sredstva, ki so jim na razpolago, uspešne pri izvajanju nalog. Žagar sicer priznava, da problem različnega regionalnega razvoja ostaja. »Na tem področju bi bilo treba narediti kak korak naprej, ker je regionalni razvoj v tem zadnjem obdobju v celoti zastal. Tudi zato, ker so bile občine, vsaj večina od njih, sistematsko odrezane od evropskih sredstev.«

Smrdelj v zvezi s tem vidi del rešitve tudi v ustanovitvi pokrajin. »Če bi imeli pokrajine, bi upravne enote zagotovo bile del pokrajin. Nekatere stvari bi se prenesle na občino, krajevni uradi in še kaj. Medobčinsko sodelovanje pa bi bilo znotraj pokrajine sistemsko urejeno.«

Senčur je na drugi strani opozoril na probleme večjih občin, ki določene storitve zagotavljajo tudi za občane manjših občin. Ob tem je spomnil na nekdanji problem financiranja kulturnih zavodov. »Ko se je breme financiranja takšnega zavoda zgrnilo na matično občino, občine soustanoviteljice pa so se pokrivanju teh stroškov odrekle. Država pa ni imela vzvoda, da bi te stvari rešila, ampak je stalno poudarjala dogovorite se,« je dejal Senčur in dodal, da bi na omenjenih področjih morala biti zakonodaja dovolj jasna.