Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo
Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra, ki naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša.
Weber, ki je bil vseskozi nesporen favorit, je edinega tekmeca, bivšega finskega premierja Alexandra Stubba, premagal s 492 glasovi proti 127. Finec, ki je ubral liberalnejšo smer v ELS tudi do vprašanja migracij, je dvoboj z Webrom opisal kot nogometno tekmo Finske in Nemčije ter v nagovoru pred glasovanjem izpostavil, da je njihova največja dodatna vrednost enotnost. »To glasovanje je pokazalo, kam bo Evropska ljudska stranka šla. Kljub temu pa je tudi zaradi pristopov dveh kandidatov, ki sta vodila zelo »fair play« kampanjo celotna stranka, sedaj z Webrom in tudi tistimi, ki niso zanj glasovali, kaže na enotnost, kar je druga dodana vrednost tega kongresa in celotnega procesa, ki vodi v pred fazo priprav na evropske volitve prihodnje leto,« je dejal Janez Janša. Weber je v nagovoru zaželel, da bi Evropa spet postala močna, povezana in ambiciozna ter dodal, da je treba ustaviti nezakonite migracije. Janša poudarja, da je to velik izziv, ki pa ni nemogoč. »To je izziv za Evropo, je pa to izziv, ki pa ni nedosegljiv. Nanj so mogoči učinkoviti odgovori, mnoge države so to dokazale, kart smo slišali tudi v razpravah v Helsinikih,« je povedal.
Sicer je prvak SDS v govoru na kongresu izpostavil pomen enotnosti za obrambo temelja evropske civilizacije pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. »Kombinacija obeh groženj trenutno predstavlja najhujšo nevarnost za evropsko civilizacijo od razpada Sovjetske zveze,« je opozoril. Od znotraj je po Janševih besedah naša civilizacija podvržena pritiskom različnih oblik kulturnega marksizma, ki poskušajo razgraditi družino, nacionalno in evropsko identiteto, zasebno lastnino, zasebno šolstvo ter religijo. »Podpirajo jih tisti, ki prihodnost sveta vidijo zgolj kot eno veliko večnacionalno podjetje. Vztrajajo, da moramo zapustiti hišo, zgrajeno na skali naših vrednot, in zgraditi novo na pesku. Verjetno v puščavi, kjer se zgodovina konča,« je dejal. Od zunaj pa se evropska civilizacija po njegovih navedbah sooča z velikim in naraščajočim demografskim pritiskom na starajočo se Evropo, kar radikalni islam uporablja tudi kot politično orožje.
»Ta kulturni marksizem je zelo podprt s strani nekaterih mednarodnih organizacij, ki si želijo planet videti kot veliko multinacionalko, kjer lahko špekulirajo s svojimi financami,« pa je dejal še za Radio Ognjišče.
In sedaj bo potrebno delo, je zbranim v nagovoru dejal 45-letni Bavarec, prepričan Evropejec in katoličan. Poudaril je, da se kampanja začenja v Helsinkih in dodal, da bodo v prihodnjih mesecih gradili mostove med mesti in vasmi v dobro združene Evrope. »Želimo demokratično Evropo, želimo ambiciozno Evropo,« je povedal.
Pomen enotnosti so izpostavljali tudi drugi govorci, med katerimi so bili vodja bavarske Krščansko-socialne unije Horst Seehofer, nemška kanclerka Angela Merkel ter avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Kongresa so se poleg SDS udeležili tudi delegati iz NSi in SDS.
