Če izgubimo čas za odnose, izgubimo smisel družine

Oddaje | 13.10.2018, 12:00 Nataša Ličen

Alenka Rebula Tuta, psihologinja, je profesorica na srednji šoli v Trstu, zato smo pogovor v oddaji »Za življenje, za danes in jutri« začeli z vprašanjem naglice in kako spremljati otroke, mladostnike pri njihovem šolskem delu.

Ne sprašujmo samo po ocenah in uspehu, zanimajmo se za družbo in odnose, ki jih ima otrok v šoli

»Vživimo se v dogajanje«, pravi Alenka Rebula Tuta. »Starši v otroku, ki hodi v šolo, vidimo naložbo v njegovo prihodnost in njegove dolžnosti. Za otroka pa je najpomembnejša družba. Podpirajmo socialni vidik in skušajmo razumeti, kaj je važno za otroka. On s tem vstopa v svet samostojnih odnosov. Če gledamo samo na uspeh, smo zgrešili bistveno.« Otrok spozna, da nismo pozorni na tisto, kar je pomembno zanj, da ga ne razumemo. Običajno se potem tudi ne trudi dovolj, ker ima občutek, da ga ne spremljamo in mu nismo ob strani ob njegovem doživljanju.

»Ne sprašujmo ga samo, kakšne ocene je dobil, kaj so delali med poukom … , sprašujmo ga tudi o njegovi družbi, kdo mu je všeč, kaj mu je všeč pri posameznikih, se koga boji, zakaj ... in podobno, da začutimo sfero, v kateri se otrok premika, da zaslutimo, kaj ga bega.« Ljudje danes ne zaupamo otroku. "Obnašamo se, kot da otrok ne zna in ne ve ničesar. To je velikanska napaka", pravi Alenka Rebula. 

Samoljubje

Mnogi zamenjujemo ljubezen za samoljubje, egoistično dobro počutje. Alenka Rebula Tuta: "Samoljubje je želeti, da je mojemu otroku vedno super, s tem dobimo le zadoščenje zase, da smo lahko brez skrbi. To ni ljubezen. Ljubezen je razumeti, da otrok lahko stvari reši sam. Res da včasih lahko bolj počasi, z zastoji in strahovi. Otrok naj čuti ob nas, da ni nič narobe, če je kdaj tudi nepriljubljen, nerazumljen, če doživi zavrnitev.« Če otrok ve, da vse to lahko deli z nami, nam bo zaupal in se bo ob nas počutil varno. »Če nas preveč prizadene, da otroka zafrkavajo, in smo takoj na bojni poziciji: Pazi! Ne smeš dovoliti tega! Ne smeš to in ono!, je otrok zmeden, ker ve, da ima na drugi strani spet neke sodnike, ki ocenjujejo, koliko se zna uveljaviti v družbi, kako bo čim prej takšen, kot je treba. In, otrok bo tiho, ne bo mu v veselje govoriti o svojih doživetjih.«

Kako starši preverimo, če smo otroku ob strani?

»Če otrok rad pripoveduje, čuti, da ga poslušamo in mu to dobro dene, potem mu znamo in zmoremo stati ob strani. Če noče pripovedovati pomeni, da naše sprejemanje ni takšno, ki bi mu dobro delo. Iskal bo druge oblike podpore.« Ljudje imamo notranji pritisk, umsko prepričanje, vzgojeni smo bili tako, verjetno nas v to usmerja tudi kultura, da je treba takoj, ko nekdo izpostavi neko težavo, povedati, kaj storiti. In, seveda, imeti moramo prav, biti moramo usposobljeni. Potem se počutimo, da smo opravili svojo dolžnost. Če smo tiho in samo poslušamo, se zdi, kot da ne bi delali nič, ali da se celo izmikamo odgovornosti. Mislimo, da otrok pričakuje od nas vsevednost."Otrok, mladostnik, pričakuje od nas, da lahko vse slišimo", je v oddaji povedala Alenka Rebula Tuta. Pričakuje sposobnost, da skupaj z njim lahko nosimo tudi težke stvari. Da delimo. V resnici tudi mi ne vemo, kaj je treba narediti ob vsaki priložnosti.

Vrednota poslušanja in molčanja

»Sposobnost molčanja je velika, to ni naravno, ni nekaj, kar pride tako mimogrede.« Treba je razumeti vrednoto molčanja, še pravi Alenka Rebula Tuta: »Čuteče molčanje je za otroka zavetje, kjer lahko da "ven iz sebe" in ga zato nihče ne bo sodil.« Ko otrok »da ven iz sebe«, ko podeli skrbi ali doživeto z nami, bo videl, kaj lahko tisti trenutek naredi. Če skušamo na najkrajši način pregnati skrb zaradi otroka, je to egocentrizem, to ni ljubezen.

»Edini kriterij, pristen in zdrav, so občutki«, pravi Alenka Rebula, ko bomo tudi v letošnjem šolskem letu hiteli od ene k drugi dejavnosti in iskali ravnotežje. »Če izgine čas za odnose, izgine prostor, v katerem smo si lahko blizu, izgine smisel družine.«

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora s psihologinjo, ki jo povabimo pred mikrofon vsake dva meseca. Sproti pa razmišljanja Alenke Rebula Tuta lahko berete na spletu: https://www.alenkarebula.com/, kjer so objavljene tudi informacije o seminarjih, srečanjih, kjer predava in sodeluje.