Obrambni proračuni članic Nata bodo v prihodnjih letih še rasli

Svet | 03.10.2018, 15:09 Andrej Šinko

Obrambni ministri zveze Nato razpravljajo o uresničitvi zaveze za krepitev obrambnih proračunov na dva odstotka BDP do leta 2024. Vodstvo zavezništva naj bi članice, ki ne izpolnjujejo zavez, pozvalo, da do konca leta pripravijo verodostojen načrt za uresničitev tega skupnega cilja.

Nujnost krepitve obrambnih izdatkov narekujejo novi varnostni izzivi, zlasti bolj agresivna Rusija in terorizem, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki v nasprotnem primeru grozi z ločitvijo od Nata in zahteva celo zvišanje tega cilja na štiri odstotke.

»Strinjali smo se, da je nujno hitro povečanje izdatkov za obrambo na 2 odstotka BDP. Da lahko to dosežemo bodo potrebni nacionalni načrti. Že do zdaj je bil narejen pomemben napredek. Lani so evropski zavezniki in Kanada povečali izdatke za obrambo v višini 5,2 odstotka, kar je največja rast v zadnjih 25 letih,« je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Vse zaveznice, ki ne izpolnjujejo zavez, naj bi zdaj do konca leta pripravile realne načrte, da dosežejo zavezo dveh odstotkov. Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP, s čimer je na repu zaveznic. Slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija. Slovenski načrti do leta 2024 pa predvidevajo le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP.

Na dnevnem redu tokratnega srečanja ministrov so tudi krepitev odvračalne in obrambne drže, vojaška mobilnost, odnosi z Gruzijo, sodelovanje z Evropsko unijo in jedrsko načrtovanje.

V zvezi s slednjim so govorili tudi o Rusiji. »Zaskrbljeni smo zaradi Rusije, ki ne spoštuje nacionalnih zavez v zvezi z dogovorom o jedrskem orožju. Ta prepoveduje uporabo cele kategorije orožja in je ključna za varnost. Zdaj je ta dogovor zaradi ravnanj Rusije ogrožen,« je dejal Stoltenberg, ki je spregovoril tudi o vprašanju vstopa Makedonije v Nsto. Pojasnil je, da je zavezništvo pripravljeno sprejeti državo kot 30. članico, a da je edina pot do tja uresničitev dogovora o imenu.