Sovražni govor ali izražanje stališč, ki nekomu niso všeč?
Slovenija
Družba postaja vse bolj občutljiva na sovražni govor. Pogosti so očitki policiji in tožilstvu, da se nanj ne odziva. Da je treba razlikovati, kaj je sovražni govor, ki je kaznivo dejanje, in kaj le izražanje drugačnih stališč, ki so za del družbe nestrpna, med drugim opozarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
Po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo pri nas zaradi sovražnega govora lani ovadenih 19 ljudi, leto prej 23, leta 2015 18 in leta 2014 10. Lani so bile vložene obtožnice proti štirim ljudem, leta 2016 proti enemu človeku, leta 2015 proti trem ljudem in leta 2014 proti devetim. Obsodb je bilo bistveno manj. Tako lani kot predlani je bil pravnomočno obsojen ena človek, leta 2015 dva človeka in leta 2014 devet ljudi.
V zadnjem času močno odmeva sojenje generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference, patru dr. Tadeju Strehovcu. Je direktor in lastnik Zavoda za družino in kulturo življenja, pod katerega sodi spletni portal 24kul. Ta je objavil članek s seznamom tistih, ki nasprotujejo pravici do življenja. Ker se torej javno zavzema za nerojene, je pater Strehovec postal tarča.
Dr. Tomšič meni, da je pojem sovražni govor pogosto zlorabljen. "S strani levice, s strani levičarskih krogov. Gre preprosto za utišanje političnih nasprotnikov. Tukaj se za sovražno razglaša pravzaprav vse, kar ni skladno s kanoni levičarske ideologije." Edini govor, ki bi ga po besedah dr. Tomšiča morali preganjati in izločati, je tisti, ki je namenjen sprožanju nasilja proti posameznikom in skupinam. "Tisti, ki je namenjen direktnemu škodovanju nekomu, na primer pozivanje k pobojem določenih ljudi in napadom nanje. To je nekaj, kar bi moralo biti kaznovano. Konec koncev je po slovenski kazenski zakonodaji tak govor oziroma tistega, ki ga izvaja, mogoče sankcionirati," dodaja predsednik Združenja novinarjev in publicistov.
