Spominska slovesnost za pobite v Brezarjevem breznu
Župnija Ljubljana Podutik je včeraj v Kucji dolini nad Podutikom pripravila žalno komemoracijo za žrtve povojnega komunističnega nasilja, pobite v Brezarjevem breznu. Slovesnost, katere se je udeležilo približno sto ljudi, je vodil župnik Marko Čižman.
V Kucji dolini je grobišče iz maja 1945. V Brezarjevo brezno okoli dvesto metrov severno od sedanjega grobišča je Ozna iz koncentracijskega taborišča v Škofovih zavodih v Šentvidu vozila ujetnike, tudi domobrance, in jih tam ubijala. Ko so brezno »napolnili« z okoli tisoč umorjenimi, so začeli ujetnike množično z vlakom voziti v Kočevski rog. Ker se je sokrvica z dna brezna stekala v izvire potoka Glinščice in je ta postala močno onesnažena ter smrdeča, je Ozna k breznu pripeljala nemške ujetnike, da so vlačili trupla iz brezna in jih prenašali v bližnjo Kucjo dolino, katere spomin je po besedah župnika Čižmana dvojni: »Ko vidimo ta brezna in kaj se je dogajalo v času po vojni, lahko z veliko grozo vidimo, kaj se lahko skriva v vsakem izmed nas, kakšne groze je vsak človek sposoben. To je prvo sporočilo, da se tega zavedamo, da se dejansko nikoli ne izpustimo iz vajeti. Drugo sporočilo, za nas, ki smo še živi pa je to, kot je bilo tem ljudem življenj nasilno prerezano in niso mogli izpolniti svoje vloge, zaradi katere so prišli na ta svet, je pa to za nas spodbuda in na neki način obveza, da tiste talente, ki jih vsak človek ima, ne uporabimo le zase in za svojo korist ampak jih namenimo tudi za dobro skupnosti v kateri živimo.«
