AVDIO: Sojenje p. Tadeju Strehovcu se bo nadaljevalo 16. januarja

Slovenija | 19.10.2018, 15:57

Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani se je danes, z drugo obravnavo, nadaljevalo sojenje p. dr. Tadeju Strehovcu, ker naj bi kot direktor Zavoda KUL.si z dopustitvijo objave članka, kritičnega do zagovornikov splava, »javno spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na političnem ali drugem prepričanju«. Pred odhodom na sodišče je koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo« znova pripravila shod p. Tadeju Strehovcu v podporo.

Na Prešernovem trgu se je opoldne zbralo zelo veliko p. Tadeja Strehovca, ki so ga pozneje pospremili tudi na sodišče. Shod je tudi tokrat organizirala koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo«. Zbrane sta med drugim nagovorila Katarina Nzobandora, predstavnica zavoda Živim in Valentina Pikelj, vodja Zavoda Božji otroci. »Postopek je absurden in gre za popolno norost,« je dejala Nzobandora. Tam je bil tudi minister v osamosvojitveni vladi Ingo Paš, ki je dejal: »Neverjetno je, da neko gibanje, protestni shod ali opozarjanje na svetost življenja doseže takšno stopnjo sankcioniranja, obsojanja in sodni proces.«

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo« je že drugič pripravila shod v podporo p. Tadeju Strehovcu. Z njim želi pokazati solidarnost do nedolžnega duhovnika, ki je žrtev pravosodja zaradi svojega nasprotovanja nasilju nad rojenimi in nerojenimi otroki ter zaradi zavzemanja za pomoč ženskam, ki žalujejo za otrokom. Zbrane je pozdravil tudi p. Tadej Strehovec, ki je pred odhodom na sodišče povedal: »Vaša navzočnost mi zelo veliko pomeni. Zelo sem vesel, da nisem sam, da ste z menoj in si vsi skupaj prizadevamo za spoštovanje življenja, versko svobodo in lepšo Slovenijo.«

Ta sodni primer je sicer sprožil veliko odmevov. Nekatere med njimi prinaša zadnja številka Družine oziroma njena priloga Čas. Ugledni pravni strokovnjak Boštjan M. Zupančič pa je v pogovoru za spletni časopis Domovina.je poudaril, da obtožni predlog proti Strehovcu ne stoji na čemerkoli, kar bi bilo logično, verjetno, možno. O procesu so poročali tudi na Slovaškem.

Proces na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani proti p. Tadeju Strehovcu je za danes končan in se bo nadaljeval 16. januarja.

NAGOVOR KATARINE NZOBANDORA IZ ZAVODA ŽIVIM

S p. Tadejem sva se spoznala pred več kot 7 leti, ko sem ga poklicala, saj sem čutila, da me Bog kliče v področje pro-life delovanja. O splavu, t.i. pravicah, zakonih, statistikah in ostalem nisem imela pojma. Dobila sem nasvet, naj pokličem p. Tadeja, saj on »res obvlada«.

Ko sem ga poklicala, nisem znala formirati prošnje, nekako sem zjecljala, da bi rada nekaj naredila glede splava in če bi me on lahko kaj naučil. Na moje presenečenje, je p. Tadej ta klic takoj vzel resno in mi sporočil termin prvega srečanja.

Tako se je začela moja pot učenja, spoznavanja osnovnih načel in delovanja na področju spoštovanja in varovanja življenja in postavljanje Zavoda Živim.

S p. Tadejem sva razvila različen pristop do pro-life delovanja, imava različen način izražanja, pa vendar nas vse zagovornike življenja povezuje skupen cilj:

v Slovenijo vrniti spoštovanje življenja, človekove pravice za vse – da se ne delimo na elito, ki ima pravico živeti in na tiste, ki so zaradi svoje krhkosti v slabšem položaju. Da vrnemo veselje, varovanje življenja in pomoč mamam, očetom, ki so v stiski in jim stroka, prijatelji ali celo sorodniki svetujejo na videz hitro in lahko rešitev – splav.

A splav zaznamuje. Zaznamuje mamo, zaznamuje očeta, sorodnike, medicinsko osebje, družbo.

In splav smo začeli zavijati v vato, začeli smo si izmišljevati nesmiselne besedne zveze kot so: izpraznjenje maternice, čiščenje, pravice žensk.

Pomembno je, da povemo resnico, z ljubeznijo. Ljubezen in resnica namreč hodita z roko v roki. Naša družba je sprejela dve veliki laži:

1. Če se ne strinjaš z življenjskim stilom drugega, se ga bojiš ali ga sovražiš in nisi sočuten.

2. Če imaš nekoga rad, se z njim v vsem strinjaš.

Oboje je nesmisel. Ni potrebno sklepati kompromisov pri osebnih prepričanjih, da bi bili sočutni.

Logično je, da nasprotnik resnice preganja resnico in preganja tistega, ki resnico spregovori.

To sojenje, ki je naravnost absurdno, ni sojenje le p. Tadeju, ampak vsem nam, ki govorimo resnico in tistim, ki še pridejo za nami. Nasprotnik resnice, oče laži, hoče resnico ustaviti – a je NI MOGOČE.

Ob prvem srečanju s p. Tadejem je bil pro-life v Sloveniji v zametkih, le prva snežinka. A ta se je vztrajno večala in je danes že snežna krogla. Preganjanje p. Tadeja nas je povezalo, združilo v enem duhu in tako snežna kepa še hitreje raste in postaja plaz – plaz ljudi, ki ljubijo življenje in se tega ne bojijo povedati.

Ob koncu bi rada povedala nekaj misli, ki jih je p. Tadej podelil na pro-life izobraževanju leta 2013, ko je mali skupini predajal svoje bogato znanje:

»Te stvari niso naključje. Namen vsega njihovega krivičnega delovanja je to, da bi se mi začeli sekirati, da bi se prestrašili, da ne bi bili ponosni na svoje delo in da bi se obtoževali.

Eden od načinov, kako izvajati pritsk na nas je to, da nekoga obtožijo, da je nestrpen. Ga obtožijo in medtem, ko se on ukvarja za tožbami se ne more aktivno s svojim pro-life delovanjem.

Zagovorniki kulture smrti niso zavezani etiki. Za cilj je “dovoljeno” vse. Manipulacije, laži, blatenje, žalitve, izsiljevanja, tožbe in tako naprej.

Na to moramo biti pripravljeni. Včasih te osebo oblatijo, prikažejo v črni luči. To si je treba prevesti, da smo na pravi poti, da je naše delo kvalitetno, da nas resno jemljejo. To je tako, kot bi ti dali javno priznanje, kot bi ti dali Prešernovo nagrado. Če vas bodo kdaj izpostavili zaradi teh stvari, takrat morate te stvari pravilno interpretirati. To je v bistvu nagrada.

Kadar se znajdemo na soočenjih ne smemo stvari vzeti osebno, na nož in podobno. To kar ljudje delajo, je včasih tudi krik po pomoči. Nikoli ne vemo, kakšne osebne zgodbe ljudje skrivajo v svojih srcih. Treba je za vse te ljudi moliti.

In končen cilj ni vsiljevanja našega mnenja njim, ampak da bi se vsi navdušili za življenje, za Boga, za družino, za medsebojne vrednote. Imamo vero, da je Jezus Kristus z nami. In da na koncu vedno zmaga Bog. Gotovo bomo velikokrat izgubili in dobili po glavi. A na koncu zmaga Kristus in tudi naša odgovornost je, da čim več ljudi seznanimo s tem našim pogledom in jih navdušimo.

Zavedati se moramo tega, da če delamo za življenje kot kristjani, je Bog na naši strani. Vsak izmed nas izpolnjuje osebno poslanstvo, k čemur nas Bog vabi.«

Ob teh izobraževanjih nas je spremljala Gandhijeva misel, ki jo je p. Tadej rad ponovil:

NAJPREJ TE BODO IGNORIRALI,

POTEM SE TI BODO SMEJALI,

POTEM TE BODO PREGANJALI,

NA KONCU BOŠ TI ZMAGAL.

Hvala!

Katarina Nzobandora