NLB
Župani občin, v kateri bo NLB zaprla 15 poslovalnic, pozivajo k razmisleku
Slovenija
Poročali smo že, da bo NLB zaprla 15 svojih poslovalnic po državi. Večino že decembra. Šlo naj bi za posledico neizpolnjene zaveze Evropski komisiji o delni privatizaciji največje slovenske banke do konca lanskega leta. Da je to le priročen izgovor, menijo župani občin, kjer bodo ostali brez poslovalnic NLB. Razočarani dodajajo, da odločitev, ki je bila po njihovem sprejeta izključno v Ljubljani, ni državotvorna, še več, prepričani so, da je diskriminatorna do obmejnih krajev in do starejših. Vodstvo največje slovenske banke in vlado Marjana Šarca pozivajo, naj si premisli.
Deset županov je podpisalo izjavo, ki jo je naslovilo tako na vodstvo NLB kot tudi na Šarčevo ekipo. Ostro nasprotujejo zaprtju poslovalnic največje slovenske banke, vztrajali bodo, da do tega ne bo prišlo. Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je opozorila, da za zdaj še nihče ni videl dokumenta, ki bi kazal, da gre za naročilo Evropske komisije. Kot je dodala, obstajajo le nekakšna priporočila, naj NLB razmisli o tem. A ne glede na vse, tako Lesjakova, odločitev o zaprtju njenih poslovalnic ne bi smela biti oprta le na donosnost vsake od njih, temveč tudi na ostale kriterije. Župan Križevcev Branko Belec je ob tem spomnil, da je v teku prodaja NLB. Sam bi počakal na novega gospodarja. "Nikjer ne piše, katere poslovalnice je treba zapreti. Mogoče bo pa novi lastnik drugače gledal na to."
Župan Moravč Martin Rebolj se sprašuje o racionalizaciji. Poslopje poslovalnice NLB v njegovi občini so namreč pred dvema letoma obnovili in tam dodatno zaposlovali. Da je na seznamu borovniška občina, čudi tamkajšnjega župana Bojana Čebelo. "Prihajam iz lokalne skupnosti, ki ima v slovenskem povprečju največji demografski prirastek. To je eden od atributov, ki sproža misel, da je nerazumno, da se glede na poslovne ambicije neka banka odloči za zaprtje te ekspoziture."
Med drugim je v načrtu zaprtje poslovalnice v Dobovi, ki sodi pod brežiško občino. Tamkajšnji župan Ivan Molan je pojasnil, da so nanjo vezani tudi Slovenci, ki živijo čez mejo na Hrvaškem. Prepričan je, da poteza pomeni nadaljnjo centralizacijo države, ki je eden ključnih problemov. Ormoški župan Alojz Sok je dodal, da bi morala Slovenija utrjevati obmejne kraje in jih ne slabiti. Ocenil je, da gre za sistemsko ravnanje. "Zdaj nam neka državna banka jemlje svoje podružnice. Jemljejo nam tudi poštne usluge, zapirajo krajevne urade, ukinjajo davčne in geodetske uprave, inšpekcijo … Zakaj je to velik problem? Ker naše sosednje države tega ne delajo."
Župan Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber se boji, da nove banke v njegovo občino ne bo. Župan Dobrepolja Janez Pavlin od NLB pričakuje, da bo vsemu temu namenila več časa. Naj zaprtje poslovalnic naše največje banke prepreči, premierja poziva župan Iga Janez Cimperman. Da bodo v Žužemberku vztrajali do konca, tudi s podpisi občanov, pa je napovedal tamkajšnji župan Franc Škufca.
"Bolj kot se bomo igrali in zavlačevali s privatizacijo banke, ki smo jo obljubili, strožje bodo kazni in dražje bo vse za davkoplačevalce. Država je dala zavezo Bruslju, da bo v primeru reševanja največje banke v nadaljevanju to tudi privatizirala. Zaveze je pač v Evropi treba spoštovati. Pri nas pa očitno nekateri še naprej mislijo, da je eno, kar obljubiš, in drugo, kar uresničiš. A ni tako. Zavezo o prodaji NLB bomo morali spoštovati. Pozneje kot jo bomo izpolnili, dražje bo to za davkoplačevalce in slabše za slovenske javne finance," je novico o zaprtju poslovalnic 15 NLB pospremil ekonomist Matej Lahovnik.
