Nadškof Stres in pravni strokovnjak Letnar Černič o preganjanju p. Strehovca

| 11.10.2018, 10:30

»Kazenski postopek zoper p. Tadeja Strehovca ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja po 297 členu kazenskega zakonika,« je za oddajo Pogovor o dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic, ustavno in upravno pravo, dr. Jernej Letnar Černič. Skrbi ga zastrašujoč učinek tega primera na ljudi. Predsednik Komisije pravičnost in mir pri SŠK nadškof Anton Stres pa je za naš radio opozoril na dvojna merila.

Niti malo ne dvomim, da bo slovensko pravosodje na koncu to obtožnico zavrglo kot neosnovano, druge poti ni, je povedal nadškof Stres, ki je izrazil zaskrbljenost, da so vlogo sodnika prevzeli mediji. »Preden je nekdo pravnomočno obsojen, že obvelja v medijih za krivega in obsojenega, kljub vsem tistim trikom; »domnevno«, »mogoče«, »bi«, itd., kakor se izmikajo novinarji v svojih poročilih. Ampak dejansko že govorijo o ljudeh, ki so komaj osumljeni ali obtoženi kakor, da so že obsojeni. To je v popolnem nasprotju in gre za teptanje neke temeljne človekove pravice, ki pravi, da mora človek veljati za nedolžnega, dokler ni pravnomočno obsojen.«

Nadškof je opozoril še na dvojna merila ter spomnil na podgano v naročju Marije Pomagaj in izjavo ene od znanih Slovenk, ki je dejala, da čuti državljansko dolžnost, da sovraži Cerkev. »Katoličani smo v zadnjih letih doživeli že veliko sovražnih napadov,« je poudaril nadškof. »Za vse to je bil izgovor svoboda govora, svoboda mišljenja, umetniška svoboda in podobno. Tokrat pa imamo naenkrat popolnoma drugačna merila in ta dvojnost meril je nesprejemljiva, kar pomeni, da smo ljudje neenakopravni, da eni zakoni veljajo za ene, drugi zakoni veljajo za druge, to pa pomeni konec demokracije in zato je ta proces absolutno nesprejemljiv.«

Da kazenski postopek zoper p. Tadeja Strehovca ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku pa poudarja pravni strokovnjak Jernej Letnar Černič in dodaja, da je postopek v nasprotju s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pregon sovražnega govora omejuje na najskrajnejše oblike izražanja. »Denimo, če nekdo zanika genocid oziroma hudodelstvo zoper človečnost in če nekdo poziva k dvigu orožja zoper določeno etično in družbeno skupino. Se pravi, da morajo biti določene posledice v javnem redu in miru, biti mora neka neposredna grožnja za javni red in mir in za življenje ter obstoj te družbene skupine. V tem primeru tega ne vidim.«

Sogovornik je poudaril še, da je to postopek zoper vse, ki želimo živeti v svobodni demokratični družbi. »Skrbi me predvsem zastraševalni učinek, ki ga ima celotna zadeva na vse nas, ki živimo v tej slovenski družbi. Vemo, da se javni prostor oži, da se pogosto dovoljuje samo enotno stališče glede določene javne zadeve, zato se ljudje, še posebej na nekaterih svetovnonazorskih straneh, raje zatekajo v zasebno življenje, za štiri zidove, se ne želijo javno izražati, ker se bojijo, da bo morebitno njihovo javno izražanje imelo iste posledice kot postopek zoper Strehovca.«