Ni dobro hoditi sam

Cerkev po svetu | 22.09.2018, 22:26 Marta Jerebič

Zadnje srečanje, ki ga je imel papež danes v Litvi, je bilo z mladimi. Spodbudil jih je, naj nikoli ne obupajo, ko se soočijo s težavami, saj je Jezus vedno na križišču njihovih poti.

Papež in mladi so prisluhnili dvema pričevanjema: Monika je prek babice in frančiškanske župnijske skupnosti presegla sovraštvo do očeta alkoholika, ki jo je pretepal. Jonasa je prizadela avtoimuna bolezen, trikrat na teden mora na dializo, zaveda se, kako pomembna je podpora njegove žene.

Ob teh dveh pričevanjih, ki obe izpostavljata pomen skupnosti in pomoči drugemu, je papež dejal: »Ne dovolite svetu, da bi vas prepričal, kako je bolje hoditi sami. Ne prepustite se skušnjavi, da bi se osredotočili samo nase, postali sebični ali plitvi pred bolečino, težavami ali minljivim uspehom.«

Papež je ob primeru Monike, ki pomaga prizadetim otrokom, pojasnil, kako nas krhkost drugih postavlja v resničnost – mnogi so namreč na slabšem kot mi - in to nam preprečuje, da bi si le lizali lastne rane. Biti moramo del Jezusove revolucije nežnosti. Zato je naloga mladih, da iz oči v oči z drugim odgovorijo na izzive depresije, alkohola in mamil, če omenimo le nekaj težav med mladimi.

Življenje je namreč hoja, iskanje prave smeri brez strahu, da bi se morali vrniti nazaj, če smo zgrešili. Kot je dejal papež, je najnevarnejša stvar pomešati pot z labirintom – v katerem bi se skozi življenje vrteli v prazno, okoli samih sebe, ne da bi našli pot, ki gre naprej. »Prosim vas, ne bodite mladi labirinta, iz katerega je težko priti ven, temveč mladi na poti.«

Tu je papež mlade pozval, naj se ne bojijo odločiti za Jezusa, saj bo on vedno na križišču naših poti, nikoli nas ne bo prenehal prenavljati, čeprav se sami včasih trudimo uničevati.