Zbor za republiko zaskrbljen ob ponovni oživitvi zahteve po uvedbi cenzure in ukinitvi oddaj

| 20.08.2018, 14:28

Zbor za republiko se je na današnji novinarski konferenci odzval na kritike s strani Zveze borcev na intervju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom na nacionalni televiziji. Dimitrij Rupel, Vasko Simoniti, Andrej Aplenc in France Cukjati so poudarili, da gre v tem primeru za nov pojav izključevanja in ideološke nestrpnosti.

Intervju, ki ga je 22. julija na RTV Slovenija vodil novinar dr. Jože Možina z gostom dr. Jožetom Dežmanom, je naletel na grobe napade in celo zahteve, da se oddaje Jožeta Možine ukinejo. Ker se RTV Slovenija in njena varuhinja pravic gledalcev nista primerno odzvali in zaščitili svojega novinarja ter svobodo izpovedovanja resnice, smo slišali vrsto protestov demokratične javnosti, ki se jim pridružuje tudi Zbor za republiko.

»Vsake toliko časa v Sloveniji doživljamo izbruh nestrpnosti in poziv k omejevanju svobode govora oziroma zahtevo slepega zanikanja resnice. Da to počne neka oseba, ki jo vsi poznamo po nivoju njene politične kulture in ideološke razgledanosti, nas niti ne moti, saj vsako društvo po svojem okusu in sebi primerno izbira svojega predsednika. Da pa osrednja medijska hiša, nacionalna RTV Slovenija take izbruhe ne vzame resno in celo načrtuje, kako slediti zahtevam po nedemokratični cenzuri govora o resnici pa je nesprejemljivo,« je uvodoma poudaril predsednik Zbora za republiko France Cukjati. V nadaljevanju so svoje poglede z dodanimi pogledi v slovensko polpreteklo zgodovino predstavili še člani Zbora za republiko dr. Dimitrij Rupel, dr. Vasko Simoniti in Andrej Aplenc.

»Smo na sledi zelo resnim problemom – mobilizacija, obujanje revolucionarnih socialističnih tradicij, obujanje sovraštva do kapitalizma, obujanje sovraštva do cerkve. To je doseglo svojevrsten pospešek po junijskih volitvah, o čemer bom rekel samo še en stavek: to je znamenje zaostalosti in čudaštva,« je bil na novinarski konferenci kritičen dr. Rupel. Dodal je še: »Nekatere negativne izjave in nestrpni pojavi v zvezi s sosednimi državami (Avstrijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko) kažejo na težnjo, da bi Slovenija postala socialistični otok sredi Evrope.«

»Konflikt, ki je izbruhnil ob tem intervjuju v zvezi z zgodovinopisjem, ni posebno nov, saj je prepoznavno prisoten že najmanj od osamosvojitve Slovenije naprej. Bolj zaskrbljujoča pa je zahteva po uvedbi cenzure in zahteva po ukinitvi oddaj, ki problematizirajo mitologijo o času druge svetovne vojne in o času po njej. Ta napad na svobodno novinarstvo, ki se ukvarja z našo nerazčiščeno preteklostjo, je moč razumeti kot napoved končnega udarca, ki naj bi na javni RTVS jasno določil, kakšna je bila »prava« zgodovina, oziroma kakšna interpretacija zgodovine bo dovoljena. Ob mlačnem in pristranskem vodstvu osrednje medijske hiše v državi in ob sedanjem formiranju nekakšne socialistične vlade se obeta, da bodo interesne združbe, ki se imenujejo koalicijske stranke, obvladovale vse pore javnega življenja v državi. Kot nekdaj bodo skušale v imenu prihodnosti obvladovati tudi preteklost in sedanjost. Temu se je potrebno upreti,« je bil jasen dr. Simoniti.

Po prepričanju Andreja Aplenca je razlago gonje zoper Možino in Dežmana moč najti v izidu nedavnih državnozborskih volitev. »Na volitvah je SDS zmagala v 75 volilnih okrajih, leve stranke pa sedaj sestavljajo manjšinsko vlado, ki bo skoraj ista kot prejšnja, ki se je sama ukinila. Razlika bo le v tem, da bo sedaj pod taktirko stranke jugonostalgične Levice. Pri taki nestabilni politični situaciji je po starem receptu potrebno poiskati notranjega sovražnika. Sam Janez Janša ne zadostuje več, potrebni so še vsi, ki ne sprejemajo postkomunistične razlage polpretekle zgodovine. To smo pa mi vsi, ki smo zmagali v 75 volilnih okrajih,« je bil kritičen Aplenc.

Zbor za republiko je v izjavi še zapisal, da je »slepo zavračanje resnice ali celo »zapoved molka« izraz skrajne ideološke nestrpnosti in nepremagljiva ovira za pogovor in skupno iskanje resnice. Sposobnost priznanja in spoštovanja resnice je namreč osnovni kriterij ideološke nepristranskosti in edina pot do narodne sprave.« Glede na dejstvo, da bo Slovenija v kratkem dobila vlado, sestavljeno iz šestih strank, od katerih je ena skrajno leva, pa so v Zboru za republiko prepričani, da »se prevladujoče politično okolje v Sloveniji zopet spreminja v plodna tla za bohotenje ideološke nestrpnosti in politične izključevalnosti,« kar pa tako zbor kot vse demokratično osveščene državljane pred nove naloge, so še zapisali.

Vir: Zbor za republiko